Is podcast
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.
Osrednji govornik današnjega dne je mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, eden od udeležencev sinode mladih, ki je potekala v Rimu. V nagovoru je izpostavil številne primere mladih in njihovega pogleda na vero. Poudaril je pomen spomina, ki ga mladi dobijo v mladosti. In če je ta spomin lep, potem se bodo v Cerkev lažje in prej vrnili in se tam čutili sprejete. Nadškof ugotavlja, da mladi Cerkev zapuščajo zaradi različnih razlogov, tudi zaradi tega, ker je morda preveč usmerjena v ta svet. Ob pričevanjih mladih, ki jih je slišal na sinodi v Rimu pa nadškof Cvikl izpostavlja, da si mladi želijo občutiti svetost Cerkve.
Ob naslovu sedmega dne radijskega misijona Bil sem izgubljen in Si me našel je v Drugem pogledu razmišljal župnik župnij Lovrenc in Puščava Damjan Mlinarič. Opisal je svojo izkušnjo vere.
V pogovoru, ki so ga oblikovali tudi poslušalci, se je pater Toni Brinjovc dotaknil odnosa do starejših, bolnikov in žalujočih. Povdaril je, da je treba uspoštevati posameznika: njegov način žalovanja.
Maševal je bolniški duhovnik Miro Šlibar. Pela in igrala je skupina Spes.
Pater Toni Brinjovc se je dotaknil z boleznijo preizkušanih ljudi. Bolezen je lahko tudi priložnost in blagoslov. Svoj nagovor je sklenil z mislijo Sv. Edith Stein: Ljubezen da smisel bolečini, bolečina pa poglobi ljubezen.
Ob naslovu šestega dne radijskega misijona Bolniki so del telesa Cerkve ali Ko zbolijo mladi, je v Drugem pogledu razmišljala uršulinka s. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja.
Ob naslovu 5. misijonskega dne V primerjavi z drugimi sem kar v redu je duhovnik dr. Roman spregovoril o zakramentu spovedi. Nanj je potrebno gledati kot na dar človeku, saj mu pomaga naravnati življenje v pravo smer. Podal je primerjavo s puščico, ki lahko samo s pomočjo take naravnave zadene v cilj in doseže svoj smisel.
Čas misijona je čas milosti in odločitve, čas brisanja prahu in zračenja duš. Papež Frančišek je posebej za Radio Ognjišče z naslednjimi besedami blagoslovil radijski misijon: »Misijon je Gospodov obisk; Bog trka na vaša vrata, na vrata vašega srca, na vrata vaše družine, na vrata vašega doma – Gospod vas pride obiskat. Ne bojte se, odprite vaša srca, družine, vaše domove in videli boste, da vas bo sad močno osrečil. Naj vas Gospod blagoslovi in vas Marija varuje.«
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.