Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, ljudsko petje pa je za orgljami spremljal Saša Frelih - Mišo.
1. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, ljudsko petje pa je za orgljami spremljal Saša Frelih - Mišo.

Radio Ognjišče

VEČ ...|1. 10. 2019
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Sveto mašo je daroval p. Vid Lisjak, ljudsko petje pa je za orgljami spremljal Saša Frelih - Mišo.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

VEČ ...|23. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

duhovnostmasa

Sveta maša

Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

VEČ ...|22. 2. 2026
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

Radio Ognjišče RTVSlo

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

VEČ ...|21. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

VEČ ...|20. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

VEČ ...|19. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.

Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.

Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.

Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

VEČ ...|18. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 18. 2.

Na pepelnično sredo je sv. mašo daroval p. Janez Papa. Pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 17. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pele so šolske sestre.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 17. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pele so šolske sestre.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 17. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pele so šolske sestre.

VEČ ...|17. 2. 2026
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 17. 2.

Maševal je dr. Vinko Potočnik, pele so šolske sestre.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 16. 2.

Maševal je Simon Lampreht, na orgle je igral Matic Krevh.

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 16. 2.

Maševal je Simon Lampreht, na orgle je igral Matic Krevh.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 16. 2.

Maševal je Simon Lampreht, na orgle je igral Matic Krevh.

VEČ ...|16. 2. 2026
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Janeza Krstnika v Mariboru 16. 2.

Maševal je Simon Lampreht, na orgle je igral Matic Krevh.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

Sveta maša

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče