Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za dobra goveja lička, druga pa to, kako narediti dobre goveje zrezke v omaki. Sestra Nikolina je odgovorila, da je dobro, da se meso pravočasno marinira: da jih začinimo s soljo, poprom, lahko malo česna in olivno olje. Naslednji dan meso opečemo na vročem olju, da dobijo barvo, da meso zakrkne meso. Ko so eni pečeni, jih odlagamo na krožnik in opečemo druge. Na preostanku maščobe damo fino sesekljano čebulo in še fino sesekljano papriko. Pražimo eno minuto, nato pa zalijemo z vrelo vodo ali kakšno zajemalko vrele juhe ali krompirjeve vode. Nato v posodo vložimo meso, da se kosi naslanjajo drug na drugega. V omako damo še žlico ali dve kisle smetane, malo gorčice, žlico do dve paradižnikove mezge. Lahko dodamo še malo gobove juhe iz vrečke in zgostimo z žlico pirine ali polnozrnate pirine moke. Počakamo, da se škrob pokuha.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za pripravo čokoladne potice. Sestra Nikolina je povedala, da naj pripravi ustrezno testo iz 1 kg moke. Malo bolj kompaktno naj bo, doda tudi malo več kvasa. Za nadev pa potrebuje: ¼ l mleka, 25 dag masla, 18 dag sladkorja. To zavre, nato pa zakuha 30 dag moke, doda 20 dag čokolade, da se raztopi kakor puding. To ohladi do mlačnega in potem namaže na razvaljano testo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za recept za brezglutensko potratno potico. Sestra Nikolina je povedala, da za testo potrebujemo: ½ kg brezglutenske moke, 1,5 dag kvasa, 2 rumenjaka, 5 dag masla, vanilin sladkor, ½ l mleka, limonino lupino. Ko testo vzhaja, si pripravimo srednje gost orehov nadev. Potrebujemo: 40 dag orehov, 15 do 20 dag sladkorja, 1 rumenjak, sneg iz 2 beljakov (ki ostanejo od testa), malo cimeta, klinčke, nožev vrh prave suhe kave, limonino lupino, kakšno žlico ruma, malo mleka, da nadev poparimo ali ga skuhamo v mleku, 10 dag masla. Naredimo še rumen biskvit pa makov in skutin nadev, pravi sestra Nikolina. Testo razvaljamo in na prvo plast položimo nadev. V tem ritmu nadaljujemo. Na vrhu zagrnemo s testom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki bi rada naredila rozinovo potico. Sestra Nikolina ji je sicer predlagala, naj razvaljano testo tanko namaže z nežnim lešnikovim ali orehovim nadevom, nato pa potrese rozine, ki jih namoči v rumu. Lahko pa se testo namaže samo z gosto kuhano smetano ali kislo smetano.
Ustavili smo se še pri makovem nadevu. Mak mora biti zmlet. Najprej zavremo mleko, dodamo maščobo (maslo ali margarino), sladkor in nato mak. Kuhamo tako dolgo, da se rahlo zgosti. Za 3 dl maka potrebujemo 1,5-2 dl mleka. Nadev bo bolj mehak, če bomo naredili sneg. K makovem nadevu je dobro še pridat piškotne drobtine, da te posrkajo vlago in pa domačo marmelado, ki naredi prijeten okus.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Marsikaj za praznike že lahko naredimo v teh dneh, naredimo načrt in kupimo stvari. Sestra Nikolina pravi, da v teh dneh lahko že spečemo piškote ali kaj lahkega za božič. Konec tega tedna se že lahko lotimo potice. Zavita namreč lahko počaka na hladnem nekaj dni. Najbolj klasična je orehova potica, lahko pa jo za spremembo naredimo s kakšnim drugim nadevom: makovim, lešnikovim, kokosovim ali samo z rozinami. Dobra je tudi potratna ali staronemška potica. Tu je še hladna potica. Prav bo prišla tudi sadna potica. Skupaj narežemo več vrst suhega sadja: slive, marelice, brusnice, rozine, posebej pa dodamo lešnike, orehe, mandlje. Vzhajano testo ločimo na polovico, v eno zamešamo suho sadje in oreščke ter dobro pregnetemo in oblikujemo štručke. Prvo polovico razvaljamo in nanjo nalagamo štručke. Skupa zavijemo in dajemo v namazane modele. Pustimo vzhajati uro in pol in nato pečemo eno dobro uro. Pečeno pokrijemo s prtičem in s folijo ter počakamo, da se ohladi.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
V naše jedilnike zdaj vključujemo kislo zelje. Kaj poleg segedina ali jote lahko naredimo, nam je povedala sestra Nikolina. Lahko pripravimo samo praženo kislo zelje, ki ga zabelimo s popraženo čebulo. Naredimo lahko zloženo jed: posebej pražimo meso, skuhajmo ajdovo kašo in skuhamo kislo zelje. Nalagamo plasti zelja, mesa in kaše, na vrhu je zelje. Polijemo z jajčnim mlekom (lahko še malo smetane) in na vrhu naribamo sir. Pokrijemo in pečemo 15-20 minut. Nato odkrijemo in pečemo še približno 20 minut. Namesto ajdove kaše lahko jed pripravimo iz riža ali prosene kaše. Pri segedinu moramo paziti, da je meso dobro praženo na čebuli. Pražimo tako dolgo, da zadiši. Takrat da dober okus. Dober okus da tudi lovorjev list in poper. Jedi bo dal dober okus kos mesa s kostmi (npr. reberca). K segedinu ponudimo ajdove žgance, koruzne žgance, krompir ali testenine, a pa kar kruha. Posebnih začimb ne potrebujemo. K praženju čebule lahko dodamo malo sesekljane paprike, pa kakšen česen ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
V naše jedilnike zdaj vključujemo kislo zelje. Kaj poleg segedina ali jote lahko naredimo, nam je povedala sestra Nikolina. Lahko pripravimo samo praženo kislo zelje, ki ga zabelimo s popraženo čebulo. Naredimo lahko zloženo jed: posebej pražimo meso, skuhajmo ajdovo kašo in skuhamo kislo zelje. Nalagamo plasti zelja, mesa in kaše, na vrhu je zelje. Polijemo z jajčnim mlekom (lahko še malo smetane) in na vrhu naribamo sir. Pokrijemo in pečemo 15-20 minut. Nato odkrijemo in pečemo še približno 20 minut. Namesto ajdove kaše lahko jed pripravimo iz riža ali prosene kaše. Pri segedinu moramo paziti, da je meso dobro praženo na čebuli. Pražimo tako dolgo, da zadiši. Takrat da dober okus. Dober okus da tudi lovorjev list in poper. Jedi bo dal dober okus kos mesa s kostmi (npr. reberca). K segedinu ponudimo ajdove žgance, koruzne žgance, krompir ali testenine, a pa kar kruha. Posebnih začimb ne potrebujemo. K praženju čebule lahko dodamo malo sesekljane paprike, pa kakšen česen ...
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za pomoč, saj janeževi upognjenci niso trdi, kot bi morali biti. Sestra Nikolina je povedala, da jih dela iz štirih jajc. Sladkorja da toliko, kolikor tehtajo jajca, moke pa za težo treh jajc. Boljše je, če je to suha, ostra moka. V to mešanico dodamo eno žlico ruma ali pa eno žlico limoninega soka. Cela jajca miksamo s sladkorjem, dodamo moko ... Pečemo jih pri dokaj visoki temperaturi, vsaj dvesto stopinj Celzija. Pečemo jih, da se rahlo obarvajo in da ima sredina rahlo skorjico.

Moja zgodba
Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Za življenje
Praznični čas je kot oaza, v kateri se okrepimo za zahteve vsakdana. Vendar pa so za mnoge prazniki tudi čas najhujše preizkušnje. Osamljenost je tiha in skrita in zato toliko bolj nevarna. Kaj lahko naredimo, da bi takim ljudem prišli naproti? In kaj lahko vsak zase naredi, da bi se znebil občutka osamljenosti? Na ta vprašanja sta v zadnji oddaji Za življenje letos govorila zakonca Meta in Rudi Tavčar.
Duhovna misel
Moj zakon je trajal več kot trideset let. S ženo sva se imela rada, živela sva v miru. Nikoli nisva imela kakšnih resnejših nesporazumov, prepirov, ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Z rojaki v Avstraliji se na praznike pripravljajo njihovi duhovniki, slovenski frančiškani. P. Darko Žnidaršič, ki je župnik v Sydneyju, je pred božičem obiskal bolne in ostarele. V prihodnjih dneh ga čaka ustaljen urnik svetih maš in srečanj. Na sveti večer bo zgodnja polnočnica v Figreeju-Wollongongu v hrvaški cerkvi Marije Kraljice, v Merrylandsu bo slovesna polnočnica opolnoči, druga božična sv. maša v Merrylandsu bo 9.30 dopoldne, zvečer bo maša v Canberri. Na praznik sv. Štefana bo po dopoldanski sveti maši tradicionalno Štefanovanje s kulturnim programom in srečanjem v dvorani. Na praznik svete družine bodo tudi v Sydneyju sklenili sveto leto.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Moja zgodba
Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 najprej obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Knjigo so jo predstavili publicista Ivo Jevnikar in Alenka Puhar, zgodovinar Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja.
Vstani in hodi
V decembrski oddaji Vstani in hodi je bila z nami Skupnost Barka, ki želi svetu predstaviti darove, ki jih posedujejo osebe z motnjo v duševnem razvoju in skupaj delati v smeri bolj humane družbe. Skupnost Barka uporabnikom nudi domače in delovno okolje, kjer je njihova posebnost in drugačnost videna kot dar in ne kot breme. Z nami so bili direktorica Anja Šiler, vodja varstveno-delovnega centra Ana Črnič, koordinator prostovoljcev Blaž Benedik Ivanov in »Barkač« Stane Grandlič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V božičnem popoldnevu ste si na Televiziji Slovenija lahko ogledali dokumentarni film Za srce Afrike. Kako je nastajal, kakšno vsebino in spoznanja prinaša, nam je povedala sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe.