Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.
13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Marjan BuničNataša Ličen

VEČ ...|13. 3. 2020
Teden katoliškega šolstva
Ob zaključku tedna katoliškega šolstva se Nataša Ličen pogovarja z nekdanjimi dijaki želimeljske gimnazije o njihovi srednješolski izkušnji.

Marjan BuničNataša Ličen

mladivzgojapogovorodnosidružbaduhovnost

Kolokvij

VEČ ... |
Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

mladiduhovnostglasba

Kolokvij

Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

VEČ ...|13. 2. 2026
Katoliška mladina odpira vrata

V oddajo sta prišli zgovorni Ana Marija Kričaj in Mirjam Burgar s Katoliške mladine. Povedali sta nam več o dnevu odprtih vrat, ki ga je pripravila Katoliška mladina v ponedeljek, 16. februarja, v Ljubljani.

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostglasba

Kolokvij

VEČ ... |
Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

mladi

Kolokvij

Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

VEČ ...|30. 1. 2026
Zavzemi se

Gostili smo Naceta Volčiča in prostovoljko, študentko Katarino Rezár. Mlade sta povabila k sodelovanju pri projektu Zavzemi se, ki ga snujeta v sklopu društva Operando. Povedala sta, kako lahko mladi s sodelovanjem pri tem uresničijo svoje talente.

Maja Morela Čuk

mladi

Kolokvij

VEČ ... |
Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

mladiglasbayoungCaritas

Kolokvij

Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

VEČ ...|16. 1. 2026
Zgodbe oblek

Oddaja je prinesla trajnostno naravnano temo na področju mode in navad nakupovanja oblačil. Projekt Mlade karitas Zgodbe oblek spodbuja, da bi zavrgli čim manj povsem dobrih kosov oblačil. Zato omogočajo ter spodbujajo trajnostno naravnanost mode z izmenjevalnicami oblačil. To smo obiskali v sredo, v oddaji pa bomo slišali utrip in živahnost dogodka.

Maja Morela Čuk

mladiglasbayoungCaritas

Kolokvij

VEČ ... |
Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

mladiduhovnostbožič

Kolokvij

Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Razredne jaslice ŠKG Ljubljana

Z letošnjo prvo oddajo smo se preselili na hodnike Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kjer so dijaki v svojih matičnih učilnicah pripravljali jaslice in jih dan pred božično-novoletnimi počitnicami tudi predstavili. 

Maja Morela Čuk

mladiduhovnostbožič

Kolokvij

VEČ ... |
Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

mladiskavtiustvarjanje

Kolokvij

Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

VEČ ...|19. 12. 2025
Skavti imajo svojo družabno igro

V oddajo smo povabili ustvarjalce nove skavtske družabne igre Brownsea Tino Brezovnik, Boštjana Čerina in Simona Brezovnika. Spregovorili so o izzivih ustvarjanja takšne igre in o korakih, ki so jih privedli od ideje do izvedbe. 

Maja Morela Čuk

mladiskavtiustvarjanje

Kolokvij

VEČ ... |
Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

državno kviz prvenstvoedin sehović

Kolokvij

Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

VEČ ...|5. 12. 2025
Edin Šehović o prazniku znanja

Sveti Miklavž je v večeru, polnem pričakovanj, v tokratni Kolokvij prinesel zvrhan koš znanja. Gostili smo organizatorja prvega Državnega kviz prvenstva Edina Šehovića, ki je s pripravljanjem vedno bolj priljubljenih pub kvizov, postal pravi promotor znanja med različnimi generacijami. Že kot mladostnik je z velikim zanimanjem spremljal oddajo Lepo je biti milijonar, zdaj pa sam pripravlja številna zanimiva, pa tudi težka vprašanja.

Rok Mihevc

državno kviz prvenstvoedin sehović

Kolokvij

VEČ ... |
Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

življenjereferendumDominicus

Kolokvij

Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

VEČ ...|21. 11. 2025
Društvo za kulturo življenja Dominicus

Oddaja je prinesla pogovor z ustanoviteljico Društva za kulturo življenja Dominicus Anjo Korošec in prostovoljko društva Anamarijo Kotnik. Kako starejši in bolni usmerjajo naš etični kompas, ali je smisel življenja samo zdravo telo, sta le dve izmed vprašanj, ki smo jih zastavili v oddaji. 

Maja Morela Čuk

življenjereferendumDominicus

Kolokvij

VEČ ... |
O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

vsi svetihumorRok Škrlep

Kolokvij

O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

VEČ ...|7. 11. 2025
O resnem humorju z Rokom Škrlepom

Tokrat smo gostu komiku Roku Škrlepu dali možnost razmišljati o resnejših temah. Pod vtisom praznika vseh svetih je Rok z nami delil svoj pogled na to, kako si humor in minevanje lahko podata roko. Med drugim nam je tudi zapel ob spremljavi ukulele pesem z naslovom Enkrat boš umrl iz predstave Recept za srečo.

Maja Morela Čuk

vsi svetihumorRok Škrlep

Kolokvij

Kolokvij

Kolokvij je pogovorna oddaja z mladimi za mlade, namenjena predvsem študentom in mladim v poklicih. Njen osnovni namen je dati mladim prostor, da se izrazijo sami, na svoj način, utrip današnje mladosti pa lahko v oddaji spoznavamo tudi preko izbrane glasbe.

Maja Morela Čuk

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Svetovalnica

VEČ ... |
Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Strešna okna

Tokrat smo govorili o strešnih oknih. Kako izbrati pravo, zakaj je pravilna montaža ključnega pomena in katere napake se najpogosteje dogajajo pri vgradnji? Je menjava strešnega okna res velik poseg, kaj lahko naredimo sami? O vgradnji, vzdrževanju in servisu smo se pogovarjali z monterjem in serviserjem Alešem Jélnikarjem.

Jure Sešek

svetovanjeAleš Jelnikarstrešna okna

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Matjaž Merljak

kuhajmo