Stična mladih 2019 duhovnost izobraževanje mladi otroci vzgoja
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.

Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Duhovna misel
Njegovo veličanstvo, kralj Jurij, je bil zelo žalosten. Zdravja, služabnikov in služabnic, pijače in jedače, moči in priljubljenost je imel več, kot si je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kulturni utrinki
Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič.
Komentar Domovina.je
Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko, suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.