Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana
V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

Andrej Šinko

družbainfo

4. 5. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana
V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

Andrej Šinko

VEČ ...|4. 5. 2019
Novo Mesto, Ptuj, Bohinj, Brežice, Mojstrana
V oddaji smo poročali o spremenjeni ureditvi prometnega režima v Novem Mestu, obnovah cest na območju občine Bohinj, zapletih v povezavi s hidroelektrarno Mokrice, pripravah Ptuja na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025 ter praznovanju 40. obletnice vzpona prvih Slovencev na vrh Everesta.

Andrej Šinko

družbainfo

VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družba info politika

Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.
VEČ ...|18. 5. 2019
Celje, Kamnik, Tišina
V tokratni oddaji Iz naših krajev lahko slišite o draženju cen vrtcev v Celju, novi kapelici posvečeni blaženemu Antonu Martinu Slomšku v Tržišču, pomembnih arheoloških odkritjih na Tišini in razstavi v Kamniku, ki predstavlja delovanje Rudolfa Maistra in njegovih borcev.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|11. 5. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.
Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.

Andrej Šinko

družba info kmetijstvo

Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.
VEČ ...|11. 5. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Poljane
V oddaji smo poročali o investicijah v zdravstvu v Mariboru, o prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini, o ukrepanju občine Slovenj Gradec ob škropljenju hmelja in o dogajanju v Poljanski dolini ob stoletnici prve objave zgodovinskega romana Visoška kronika.

Andrej Šinko

družba info kmetijstvo

VEČ ...|27. 4. 2019
Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.
Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.

Andrej Šinko

pogovor družba kultura

Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.
VEČ ...|27. 4. 2019
Kranj, Postojna, Pivka, Volčji Potok, Mozirje
V oddaji smo poročali o načrtih za investicije v Mestni občini Kranj, dejavnostih Parka vojaške zgodovine Pivka, tradicionalnih razstavah cvetja in tulipanov v Arboretumu Volčji Potok in Mozirski gaj, pogledali pa smo tudi v skrivne prostore hotela Jama v Postojni.

Andrej Šinko

pogovor družba kultura

VEČ ...|20. 4. 2019
Maribor, Novo Mesto, Dravograd, Bled, Vižmarje
Tokrat ste lahko slišali o zaprtju mariborskega letališča, nevarnosti za onesnaženje vodnega vira Ovčja jama, 150-letnici vseslovenskega vižmarskega tabora, zanimivem okoljskem projektu v Novem mestu ter tradicionalnem barvanju pirhov in razstavi v Dravogradu.
Maribor, Novo Mesto, Dravograd, Bled, Vižmarje
Tokrat ste lahko slišali o zaprtju mariborskega letališča, nevarnosti za onesnaženje vodnega vira Ovčja jama, 150-letnici vseslovenskega vižmarskega tabora, zanimivem okoljskem projektu v Novem mestu ter tradicionalnem barvanju pirhov in razstavi v Dravogradu.

Andrej Šinko

družba

Maribor, Novo Mesto, Dravograd, Bled, Vižmarje
Tokrat ste lahko slišali o zaprtju mariborskega letališča, nevarnosti za onesnaženje vodnega vira Ovčja jama, 150-letnici vseslovenskega vižmarskega tabora, zanimivem okoljskem projektu v Novem mestu ter tradicionalnem barvanju pirhov in razstavi v Dravogradu.
VEČ ...|20. 4. 2019
Maribor, Novo Mesto, Dravograd, Bled, Vižmarje
Tokrat ste lahko slišali o zaprtju mariborskega letališča, nevarnosti za onesnaženje vodnega vira Ovčja jama, 150-letnici vseslovenskega vižmarskega tabora, zanimivem okoljskem projektu v Novem mestu ter tradicionalnem barvanju pirhov in razstavi v Dravogradu.

Andrej Šinko

družba

VEČ ...|13. 4. 2019
Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.
Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

Andrej Šinko

družba

Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.
VEČ ...|13. 4. 2019
Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

Andrej Šinko

družba

VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Andrej Šinko

družba info politika

Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.
VEČ ...|6. 4. 2019
Murska Sobota, Kamnik, Dravograd, Veržej
V tokratni oddaji smo poročali o neprofitnih stanovanjih v občini Dravograd, načrtih za postavitev kipa Sv. Nikolaja v Murski Soboti, praznovanju v občini Kamnik ter zahtevah prebivalcev ob reki Muri, da na njej ne bi zrasle hidroelektrarne.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|30. 3. 2019
Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.
Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.

Andrej Šinko

družba info politika

Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.
VEČ ...|30. 3. 2019
Ljutomer, Ptuj, Nazarje, Črnomelj, Stari trg pri Ložu
V oddaji Iz naši krajev smo poročali, da se je direktorica Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc morala posloviti s položaja zaradi očitkov v zvezi s kurentovanjem. Spregovorili smo tudi o iskanju najemnika za Grad Snežnik, o tridesetem dobrodelnem koncertu župnijske Karitas Ljutomer, bolj učinkovitem trženju lepot Savinjsko-Saleške regije in črni človeški ribici, ki domuje v podzemlju Bele Krajine.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|23. 3. 2019
Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.
Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.

Andrej Šinko

družba info politika

Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.
VEČ ...|23. 3. 2019
Ljubljana, Jesenice, Višnja Gora, Mislinja,
V oddaji smo poročali o praznovanju 90-letnice Jesenic, Hiši kranjske čebele, ki bo čez dve leti zrasla v Višnji Gori, vzpostavitvi največjega lesenega objekta na Koroškem, ki bo služil kot večnamenska dvorana, ter o tem, kako je v hostlih po Sloveniji poskrbljeno za odpadke.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Andrej Šinko

družba info politika

Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.
VEČ ...|16. 3. 2019
Koper, Vojnik, Hajdina, Lož
Poročali smo o problemih povezanih z ladijskim prometom v slovenskem morju, pogostih onesnaženjih podzemnih jezer v Križni jami pri Ložu in kako se tega loteva država, gradnji novega vrtca v občini Vojnik ter o tem, da se središče vasi Skórba v župniji Hajdina poteguje za nagrado največjega portala za arhitekturo.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|9. 3. 2019
Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.
Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.

Andrej Šinko

družba komentar

Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.
VEČ ...|9. 3. 2019
Notranjska, Celje, Žirovnica, Solčava
V oddaji smo poročali o javnem prometu v občini Celje, urejanju območja okoli Prešernove rojstne hiše v Vrbi, komunalni taksi za vstop v krajinski park Logarska dolina in projektu Interaktivni turizem za vse.

Andrej Šinko

družba komentar

VEČ ...|2. 3. 2019
Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava in Mursko Središče
V oddaji smo poročali o projektih v občinah Dravograd in Slovenj Gradec ter krepitvi sodelovanja med občinama Lendava in Mursko Središče. Spregovorili smo tudi o obnovljeni cerkvi Marije Snežne v župniji Solčava in vzpostavitvi novega vzletišča za helikopterje v Ajdovščini. Pogledali pa smo tudi na Španov vrh, ki v pustnem času postane svoja občina, ločena od Jesenic.
Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava in Mursko Središče
V oddaji smo poročali o projektih v občinah Dravograd in Slovenj Gradec ter krepitvi sodelovanja med občinama Lendava in Mursko Središče. Spregovorili smo tudi o obnovljeni cerkvi Marije Snežne v župniji Solčava in vzpostavitvi novega vzletišča za helikopterje v Ajdovščini. Pogledali pa smo tudi na Španov vrh, ki v pustnem času postane svoja občina, ločena od Jesenic.

Andrej Šinko

družba info

Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava in Mursko Središče
V oddaji smo poročali o projektih v občinah Dravograd in Slovenj Gradec ter krepitvi sodelovanja med občinama Lendava in Mursko Središče. Spregovorili smo tudi o obnovljeni cerkvi Marije Snežne v župniji Solčava in vzpostavitvi novega vzletišča za helikopterje v Ajdovščini. Pogledali pa smo tudi na Španov vrh, ki v pustnem času postane svoja občina, ločena od Jesenic.
VEČ ...|2. 3. 2019
Dravograd, Slovenj Gradec, Lendava in Mursko Središče
V oddaji smo poročali o projektih v občinah Dravograd in Slovenj Gradec ter krepitvi sodelovanja med občinama Lendava in Mursko Središče. Spregovorili smo tudi o obnovljeni cerkvi Marije Snežne v župniji Solčava in vzpostavitvi novega vzletišča za helikopterje v Ajdovščini. Pogledali pa smo tudi na Španov vrh, ki v pustnem času postane svoja občina, ločena od Jesenic.

Andrej Šinko

družba info

VEČ ...|23. 2. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Trebnje, Podnanos
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o podražitvah javnega prevoza v Ljubljani, o doprinosu projekta Expano za Pomurje, obnovi cerkve v Podnanosu in kulinaričnem zemljevidu Dolenjske.
Ljubljana, Murska Sobota, Trebnje, Podnanos
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o podražitvah javnega prevoza v Ljubljani, o doprinosu projekta Expano za Pomurje, obnovi cerkve v Podnanosu in kulinaričnem zemljevidu Dolenjske.

Andrej Šinko

info

Ljubljana, Murska Sobota, Trebnje, Podnanos
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o podražitvah javnega prevoza v Ljubljani, o doprinosu projekta Expano za Pomurje, obnovi cerkve v Podnanosu in kulinaričnem zemljevidu Dolenjske.
VEČ ...|23. 2. 2019
Ljubljana, Murska Sobota, Trebnje, Podnanos
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o podražitvah javnega prevoza v Ljubljani, o doprinosu projekta Expano za Pomurje, obnovi cerkve v Podnanosu in kulinaričnem zemljevidu Dolenjske.

Andrej Šinko

info

VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

info politika družba

Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
VEČ ...|16. 2. 2019
Maribor, Slovenj Gradec, Ankaran, Črnomelj, Rakičan
V tokratni oddaji smo spregovorili o načrtovanih podražitvah v Mestni občini Maribor, rekordnem poseku v slovenskih gozdovih, sanaciji osnovne šole Loka v Črnomlju, odprtju centra Obala za osebe s posebni potrebami na Debelem rtiču, podpisu sporazuma o povezovanju pri promociji gradov ter o tem, kdaj bi lahko prvi roboti razvažali hrano v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

Andrej Šinko

info politika družba

VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Andrej Šinko

info družba

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.
VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Andrej Šinko

info družba

VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Andrej Šinko

info družba politika

Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.
VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Andrej Šinko

info družba politika

VEČ ...|26. 1. 2019
Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.
Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.

Andrej Šinko

info

Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.
VEČ ...|26. 1. 2019
Ptuj, Izola, Kranj, Celje, Krško, Novo Mesto
V tokratni oddaji Iz naši krajev ste lahko slišali o srečanju županov s predstavniki verskih skupnosti, o pozivih prebivalcev Spodnjega Podravja k pripravi ukrepov za preprečevanje poplav, o načrtih Mestne občine Kranj v povezavi s komunalno infrastrukturo in kolesarskimi stezami ter o tem, kako lahko stari predmeti najdejo nove lastnike in tako ne končajo na odpadu.

Andrej Šinko

info

VEČ ...|19. 1. 2019
Novo Mesto, Maribor, Domžale, Črna na Koroškem, Podčetrtek
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili pogovoru z županom Novega Mesta Gregorjem Macedonijem, ki je spregovoril tudi o obnovi mestnega središča. Poročali smo tudi o letošnjih spremembah v javnem potniškem prometu v Mariboru, o krepitvi razvoja v več občinah, o tem, da želijo tudi v Podčetrtku postaviti razgledni stolp in o prireditvi Gradovi Kralja Matjaža, ki jo pripravljajo v Črni na Koroškem.
Novo Mesto, Maribor, Domžale, Črna na Koroškem, Podčetrtek
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili pogovoru z županom Novega Mesta Gregorjem Macedonijem, ki je spregovoril tudi o obnovi mestnega središča. Poročali smo tudi o letošnjih spremembah v javnem potniškem prometu v Mariboru, o krepitvi razvoja v več občinah, o tem, da želijo tudi v Podčetrtku postaviti razgledni stolp in o prireditvi Gradovi Kralja Matjaža, ki jo pripravljajo v Črni na Koroškem.

Andrej Šinko

info

Novo Mesto, Maribor, Domžale, Črna na Koroškem, Podčetrtek
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili pogovoru z županom Novega Mesta Gregorjem Macedonijem, ki je spregovoril tudi o obnovi mestnega središča. Poročali smo tudi o letošnjih spremembah v javnem potniškem prometu v Mariboru, o krepitvi razvoja v več občinah, o tem, da želijo tudi v Podčetrtku postaviti razgledni stolp in o prireditvi Gradovi Kralja Matjaža, ki jo pripravljajo v Črni na Koroškem.
VEČ ...|19. 1. 2019
Novo Mesto, Maribor, Domžale, Črna na Koroškem, Podčetrtek
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili pogovoru z županom Novega Mesta Gregorjem Macedonijem, ki je spregovoril tudi o obnovi mestnega središča. Poročali smo tudi o letošnjih spremembah v javnem potniškem prometu v Mariboru, o krepitvi razvoja v več občinah, o tem, da želijo tudi v Podčetrtku postaviti razgledni stolp in o prireditvi Gradovi Kralja Matjaža, ki jo pripravljajo v Črni na Koroškem.

Andrej Šinko

info

VEČ ...|12. 1. 2019
Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj
V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.
Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj
V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

Andrej Šinko

družba pogovor

Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj
V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.
VEČ ...|12. 1. 2019
Dogajanje od Murske Sobote do Sečovelj
V tokratni oddaji smo poročali o problematiki pomanjkanja mest v domovih za starejše v Prekmurju, o odprtju nove ambulante v Mirni peči, vzpostavitvi novega laboratorija v murskosoboški bolnišnici, odstranjevanju zapuščenih plovil iz Jernejevega kanala v Sečovljah in o 200-letnici organiziranega šolstva v Prevaljah.

Andrej Šinko

družba pogovor

VEČ ...|5. 1. 2019
Maribor, Ptuj, Zasavje, Sevnica, Škocjan
V prvi oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali o letošnjih načrtih bolnišnice Ptuj, vzpostavitvi programa Dora v Mariboru, pomanjkanju kadrov v Zasavju, turistični ponudbi v Občini Sevnica in o Knobleharjevem letu v Škocjanu.
Maribor, Ptuj, Zasavje, Sevnica, Škocjan
V prvi oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali o letošnjih načrtih bolnišnice Ptuj, vzpostavitvi programa Dora v Mariboru, pomanjkanju kadrov v Zasavju, turistični ponudbi v Občini Sevnica in o Knobleharjevem letu v Škocjanu.

Andrej Šinko

Slovenija lokalno info

Maribor, Ptuj, Zasavje, Sevnica, Škocjan
V prvi oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali o letošnjih načrtih bolnišnice Ptuj, vzpostavitvi programa Dora v Mariboru, pomanjkanju kadrov v Zasavju, turistični ponudbi v Občini Sevnica in o Knobleharjevem letu v Škocjanu.
VEČ ...|5. 1. 2019
Maribor, Ptuj, Zasavje, Sevnica, Škocjan
V prvi oddaji Iz naših krajev ste lahko slišali o letošnjih načrtih bolnišnice Ptuj, vzpostavitvi programa Dora v Mariboru, pomanjkanju kadrov v Zasavju, turistični ponudbi v Občini Sevnica in o Knobleharjevem letu v Škocjanu.

Andrej Šinko

Slovenija lokalno info

Android Google Podcasts Apple Podcasts Windows phone RSS
Navodila za naročanje

V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o
VEČ ...|15. 5. 2019
Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Soočenje nosilcev list pred volitvami v Evropski parlament

Pred volitvami v evropski parlament smo oddajo »Pogovor o« na Radiu Ognjišče oblikovali kot soočenje nosilcev nekaterih kandidatnih list. Vsa zanima, kaj so povedali Ljudmila Novak, Tanja Fajon, Milan Zver SDS in SLS, Igor Šoltes DeSUS in Gregor Perič SMC?

Tone Gorjup

družbapogovorpolitikainfoEvropa

Radijski misijon 2019
VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Naš pogled
VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Sol in luč
VEČ ...|21. 5. 2019
John Strelecky, interviju, avtor knjige Kavarna na koncu sveta, ki je do danes prevedena že v več kot 41 jezikov.

Pisatelj je postal povsem po naključju. Leta 2002 je pri svojih 33-tih letih postavil službo v kot in se odpravil na pot okoli sveta, kar so bile njegove življenjske sanje. Po letu dni se je vrnil in ko je želel vsaj nekaj vtisov strniti v zapis, se je to spremenilo v 21-dnevno neverjetno izkušnjo v kateri je napisal knjigo, ne da bi se dobro zavedal kako. Z avtorjem smo posneli krajši interviju.

John Strelecky, interviju, avtor knjige Kavarna na koncu sveta, ki je do danes prevedena že v več kot 41 jezikov.

Pisatelj je postal povsem po naključju. Leta 2002 je pri svojih 33-tih letih postavil službo v kot in se odpravil na pot okoli sveta, kar so bile njegove življenjske sanje. Po letu dni se je vrnil in ko je želel vsaj nekaj vtisov strniti v zapis, se je to spremenilo v 21-dnevno neverjetno izkušnjo v kateri je napisal knjigo, ne da bi se dobro zavedal kako. Z avtorjem smo posneli krajši interviju.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|19. 5. 2019
Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Romnje v Lujan in slovenske šmarnice pri Gospe Sveti

Rojaki iz Buenos Airesa so se na letošnjem romanju k Materi Božji v Lujan spomnili 60. obletnice smrti škofa Greogrija Rožmana, nam je povedala Andrejka Selan Vombergar. V državnem zboru govorili o repatriaciji Slovencev iz Venezuele. Pri Gospe Sveti bodo slovenske šmarnice, več o programu v pogovoru s podpredsednico Katoliške akcije Marijo Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

rojakiinfoargentinakoroška

Kulturni utrinki
VEČ ...|22. 5. 2019
O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

O festivalu klasične in sodobne glasbe: Sem glasba, sem mesto

Na različnih prizoriščih Novega mesta bo v prihodnjem tednu šest odličnih koncertov. Predstavila sta jih Aleš Makovac in Liljana Jantol Weber.

Jože Bartolj

Aleš MakovacLiljana Jantol Weberfestival sem glasba sem mesto

Komentar Časnik.si
VEČ ...|22. 5. 2019
Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver: Izbira slovenskih EU poslancev ima zlasti notranjepolitično razsežnost

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

Aleš Maver

časnivolitveeualeš maverkomentar

Iz Betanije
VEČ ...|22. 5. 2019
Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Kdo so anonimni alkoholiki?

Dr. Andrej Perko o mreži anonimnih alkoholikov, ki je razpredena tudi po Sloveniji.

Mateja Subotičanec

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|22. 5. 2019
Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Preglejte travno rušo

Slabo vreme onemogoča košnjo, je pa zdaj idealen čas za pregled kakovosti travne ruše in odločitev glede jesenskih dosejavanj, pravi svetovalec specialist Anton Zavodnik.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica
VEČ ...|22. 5. 2019
Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Rododendroni in hortenzije

Rododendroni in hortenzije so se »razcvetali« v Svetovalnici, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok.Naša gostja je bila Melita Miš Strgar, univ. dipl. inž. agronomije. Spregovorila je o osnovah, ki jih moramo vedeti, če se odločimo posaditi katero od omenjenih okrasnih grmovnic.

Slavi Košir

svetovanjevrt

Copyright © Radio Ognjišče 2019