Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Nataša Ličen

izobraževanje info družba pogovor vzgoja

Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.
VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Nataša Ličen

izobraževanje info družba pogovor vzgoja

VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Alen Salihović

cvetna nedelje velika noč info koronavirus pogovor vrt svetovanje

Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Butaro lahko naredite tudi v dnevni sobi
Na tako imenovani cvetni petek, ki mu sledi cvetna nedelja začnemo s pripravami na izdelavo butaric. Letos je to dogajanje zaradi izrednih razmer precej omejeno in tudi oteženo. Tako bomo blagoslova cvetja in zelenja v nedeljo namesto pred cerkvijo deležni kar v domači hiši, ko bomo spremljali sveto mašo po radiu ali televiziji. Mi imamo za vas nekaj idej, kako izdelati butaro ali presmec. Nekaj idej je podal strokovnjak za floristiko in hortikulturo Peter Ribič.

Alen Salihović

cvetna nedelje velika noč info koronavirus pogovor vrt svetovanje

VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Alen Salihović

koronavirus politika družba cerkev državni zbor

Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.
VEČ ...|3. 4. 2020
Andrej Naglič o ukrepih, ki v protikoronskem zakonu zajemajo verske uslužbence
Državni zbor je potrdil zakon, s katerim bo država pomagala prizadetim državljanom in gospodarstvu zaradi epidemije. Med njimi so oprostitve plačila prispevkov upravičene tudi samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in verski uslužbenci. Prav oprostitev plačila slednjim je že pozdravil cerkveni pravnik dr. Andrej Naglič.

Alen Salihović

koronavirus politika družba cerkev državni zbor

VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.
Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Matjaž Merljak

info

Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.
VEČ ...|2. 4. 2020
Predstavitev aprilskega Ognjišča
Pogovor z urednikom Matejem Erjavcem o nastajanju aprilske številke, njeni vsebini in napoved knjige o mons. Francu Boletu Uresničevalec evangelija.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

info koronavirus zdravstvo

Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.
VEČ ...|2. 4. 2020
Mitja Iršič: V Evropi in Sloveniji smo bolezen covid-19 vzeli preveč lahkotno
Januarja, ko je novi koronavirus pustošil po Kitajski, se je na njenem jugu, točneje v mestu Guangdžov, mudil Slovenec Mitja Iršič. Za naš radio je v preteklosti že nekajkrat pokomentiral aktualno domače politično dogajanje. Oglasil se nam je tudi iz države, kjer se je vse skupaj začelo, in opisal takratne razmere. V domovino se je vrnil v začetku februarja. Čeprav je sprva kazalo, da ga pri tem morda čaka prava odisejada, je pot, kot nam je sporočil, minila brez posebnih pretresov. Z Mitjo Iršičem smo se povezali prek družbenega omrežja Facebook.

Helena Križnik

info koronavirus zdravstvo

VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Helena Križnik

info politika koronavirus

V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.
VEČ ...|31. 3. 2020
V Nemčiji se že sprašujejo, kako bo po koncu pandemije novega koronavirusa
Med državami v Evropi, ki jih je novi koronavirus še posebej prizadel, za zdaj ni Nemčije. A tudi tam vsakdan prebivalcev že krojijo strogi ukrepi. Preverili smo, kakšne so razmere. Poklicali smo političnega analitika, publicista in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Trenutno je v Jeni v Turingiji na že dalj časa načrtovani študijski izmenjavi. Po premisleku se je odločil, da jo bo vseeno izpeljal, nato je prve dni to nekoliko obžaloval. Zdaj se, kot nam je zaupal, počuti dobro. Zanimalo nas je tudi, kakšna bi po njegovi oceni morala biti vloga Bruslja v trenutni krizi.

Helena Križnik

info politika koronavirus

VEČ ...|27. 3. 2020
Zvone Štrubelj: Letošnja tiha nedelja bo še posebej tiha, v več pomenih!
V rubriki Ostajamo povezano občestvo – pozdravih naših duhovnikov, smo bili tokrat mednarodno povezani. Oglasil se nam je duhovnik Zvone Štrubelj iz Bruslja.
Zvone Štrubelj: Letošnja tiha nedelja bo še posebej tiha, v več pomenih!
V rubriki Ostajamo povezano občestvo – pozdravih naših duhovnikov, smo bili tokrat mednarodno povezani. Oglasil se nam je duhovnik Zvone Štrubelj iz Bruslja.

Marjan Bunič

duhovnost

Zvone Štrubelj: Letošnja tiha nedelja bo še posebej tiha, v več pomenih!
V rubriki Ostajamo povezano občestvo – pozdravih naših duhovnikov, smo bili tokrat mednarodno povezani. Oglasil se nam je duhovnik Zvone Štrubelj iz Bruslja.
VEČ ...|27. 3. 2020
Zvone Štrubelj: Letošnja tiha nedelja bo še posebej tiha, v več pomenih!
V rubriki Ostajamo povezano občestvo – pozdravih naših duhovnikov, smo bili tokrat mednarodno povezani. Oglasil se nam je duhovnik Zvone Štrubelj iz Bruslja.

Marjan Bunič

duhovnost

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti
Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti
Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnost družba

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti
Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.
VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti
Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnost družba

VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Helena Križnik

info družba šport

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.
VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Helena Križnik

info družba šport

VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo mediji

Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
VEČ ...|26. 3. 2020
Publicist Tomšič o poročanju medijev v času epidemije
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo mediji

VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Helena Križnik

info

Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Opozorila o varni uporabi internega v kirznih razmerah še bolj na mestu
Potem ko so zaradi novega koronavirusa vrata zaprli vrtci, šole in fakultete, so otroci in najstniki ostali doma. Ker so vajeni druženja z vrstniki, to obdobje zanje ni lahko. Alternativo jim ponujajo različne aplikacije za sporočanje in družbena omrežja. Spletna komunikacijska orodja za najrazličnejše stvari so priporočali tudi nekateri politiki. A pozornost je prav tako treba usmeriti na pasti, opozarjajo na Točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si. Govorili smo z Markom Puschnerjem.

Helena Križnik

info

VEČ ...|25. 3. 2020
Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.
Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Rok Mihevc

info duhovnost

Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.
VEČ ...|25. 3. 2020
Jože Plut: Mamica na sprehodu je pokleknila in se spoštljivo pokrižala …
V rubriki Ostanimo povezamo občestvo – pozdravi duhovnikov, se nam je oglasil Jože Plut, župnik župnije Polica. Najprej nas je pozdravil z vso srčnostjo, predvsem svoje poliške farane in se vsem, ki so v teh dneh v prvih bojnih linijah, zahvalil za požrtvovalno delo. Pozdravil je tudi svoje nekdanje farane, slovenske vojake in vojakinje, ter vse, ki delajo v civilni zaščiti in gasilce.

Rok Mihevc

info duhovnost

VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Helena Križnik

info

Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.
VEČ ...|25. 3. 2020
Kakšne težave imajo pri spopadanju z novim koronavirusom v ZDA?
Novi koronvirus se nezadržno širi tudi v ZDA. Svetovna velesila je po številu okuženih takoj za Kitajsko in Italijo. Bela hiša sprejema ukrepe za zajezitev, oblasti obenem iščejo rešitve za blažitev gospodarskih posledic. Pred nekaj dnevi smo o težavah, s katerimi se soočajo čez veliko lužo, govorili s političnim analitikom Igorjem Kovačem.

Helena Križnik

info

VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo pomoč civilna zaščita

Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.
VEČ ...|25. 3. 2020
Več tisoč jih skrbi za vas, zato: Ostani dom
Poleg zdravstvenih delavcev in policistov so v teh dneh na udaru tudi predstavniki Civilne zaščite. Ti ponekod dostavljajo hrano, skrbijo za logistiko in so, ne glede na vse, ves čas pripravljeni priskočiti na pomoč. To zagotavljajo tudi občine. Poklicali smo poveljnika štaba regijske Civilne zaščite za Notranjsko Sandija Curka, poveljnika Civilne zaščite mestne občine Maribor Aleša Ciringerja, poveljnika Regijskega štaba Civilne zaščite za Gorenjsko Klemena Šmida ter župana Ivačne Gorice Dušana Strnada, ki vodi občinski razširjeni štab Civilne zaščite.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo pomoč civilna zaščita

VEČ ...|24. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Rok Mihevc

duhovnost odnosi

Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.
VEČ ...|24. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Rok Mihevc

duhovnost odnosi

VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Alen Salihović

vlada pravo zakonodaja

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Alen Salihović

vlada pravo zakonodaja

VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo zapor sodišče

Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.
VEČ ...|23. 3. 2020
Zapori so tempirana bomba v primeru okužb s koronavirusom
Pandemija je omejila tudi delo na sodiščih. Obravnave so do nadaljnjega prekinjene. Medtem pa stroge ukrepe sprejemajo tudi v slovenskih zaporih. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila novinarka Večera Damjana Žišt.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo zapor sodišče

VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

Rok Mihevc

duhovnost družba

P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.
VEČ ...|23. 3. 2020
P. Karel Gržan: Razbremenite se in ne zapirajte se vase
Zaprtost nas lahko silno obremeni, zvrtinči v tesnobnosti čutenj in razmišljanj, zato se je treba buditi, tudi v preprostih molitvah, ki so nas jih naučili naši starši.

Rok Mihevc

duhovnost družba

VEČ ...|19. 3. 2020
Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.
Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

Helena Kržinik

info

Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.
VEČ ...|19. 3. 2020
Mladi zdravniki: Zavedamo se tveganja, želimo pomagati ljudem
Slovenski zdravstveni sistem je že pred pojavom novega koronavirusa deloval na meji zmogljivosti. Če se bo širjenje okužbe nadaljevalo, bo treba zagotoviti zadostno število kadra. Zato so prekinjeni izobraževalni procesi za mlade zdravnike brez licence, poslani so tako rekoč v prve bojne linije za zajezitev epidemije. O tem smo govorili z nevropediatrinjo Tino Bregant.

Helena Kržinik

info

VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Alen Salihović

info šolstvo koronavirus

Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Alen Salihović

info šolstvo koronavirus

VEČ ...|19. 3. 2020
Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.
Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

Helena Križnik

info

Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.
VEČ ...|19. 3. 2020
Študentje medicine navdušujejo s svojimi pobudami v kriznem času
Nemalo pogumnih in požrtvovalnih zdravstvenih delavcev, ki v trenutnih razmerah ne morejo zapustiti službe, ima otroke, a ne tudi varstva zanje. Da je vsaj ta skrb odveč, so poskrbeli v Zvezi študentov medicine Slovenije. Akcijo nam je predstavil generalni sekretar Boris Podobnik.

Helena Križnik

info

VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Alen Salihović

koronavirus promet vrtovec info

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.
VEČ ...|17. 3. 2020
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec o ukrepih proti širjenju koronavirusa
Od polnoči je v naši državi prepovedan potniški letalski promet. Za prevoze znotraj Evropske unije bo to veljalo do konca meseca, za prevoze iz nečlanic sedemindvajseterice in vanje bo to veljalo do preklica. Vprašanje, povezano s to potezo, je Alen Salihović med drugim naslovil na ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca.

Alen Salihović

koronavirus promet vrtovec info

VEČ ...|16. 3. 2020
Dr. Kristjan Musek Lešnik: Trudimo se premagati stiske zaradi socialne izolacije in strahu
Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.
Dr. Kristjan Musek Lešnik: Trudimo se premagati stiske zaradi socialne izolacije in strahu
Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.

Andrej Šinko

družba

Dr. Kristjan Musek Lešnik: Trudimo se premagati stiske zaradi socialne izolacije in strahu
Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.
VEČ ...|16. 3. 2020
Dr. Kristjan Musek Lešnik: Trudimo se premagati stiske zaradi socialne izolacije in strahu
Zaradi socialne izolacije in strahu ljudje doživljajo stiske, te pa bi se lahko še povečale, če bi se trenutno stanje podaljševalo. Psiholog dr. Kristjan Musek Lešnik zato predlaga, da se zaposlimo s stvarmi, ki nas pomirjajo ali sproščajo, ter da se prek telefonov in druge komunikacijske tehnologije spomnimo zlasti tistih, ki so povsem sami.

Andrej Šinko

družba

VEČ ...|15. 3. 2020
Nadškof Cvikl: Smo v težkem času, vendar nismo sami. Gospod je z nami!
»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.
Nadškof Cvikl: Smo v težkem času, vendar nismo sami. Gospod je z nami!
»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.

Alen Salihović

duhovnost info koronavirus

Nadškof Cvikl: Smo v težkem času, vendar nismo sami. Gospod je z nami!
»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.
VEČ ...|15. 3. 2020
Nadškof Cvikl: Smo v težkem času, vendar nismo sami. Gospod je z nami!
»Smo v težkem času, v času preizkušnje, ampak nismo sami, Gospod je z nami,« tako je pri dopoldanski sveti maši, ki so ji lahko poslušalci in gledalci prisluhnili v neposrednem prenosu na radiu in televiziji dejal mariborski nadškof Alojzij Cvikl. Mašo je daroval v Slomškovi kapeli v mariborski stolnici.

Alen Salihović

duhovnost info koronavirus

VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo

Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.
VEČ ...|14. 3. 2020
Pediatrinja Tina Bregant poziva: Otroci in mladi naj bodo doma
Otroci naj bodo doma. Naj jih ne varujejo stari starši. Sta zgolj dva od napotkov pediatrov. O tem je za naš radio spregovorila pediatrinja Tina Bregant.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo

VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.
VEČ ...|14. 3. 2020
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok spodbuja: #ostaniDoma
Ostani doma, je poziv, ki so ga zaradi širjenja novega koronavirusa na slovensko javnost naslovili mladi zdravniki. Na facebook profilu so opozorili, da Italijani karantene niso vzeli dovolj resno. »Ne ponavljajmo njihovih napak,« so jasni mladi zdravniki. Za naš radio je o tem spregovorila mlada zdravnica Nina Sojar Košorok.

Alen Salihović

info koronavirus zdravstvo

VEČ ...|14. 3. 2020
Predstavitev Helene Jaklitsch
V petek, 13. marca 2020 smo dobili novo vlado. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je postala Helena Jaklitsch. V svoji predstavitvi pred komisijo je povedala, da je vedno občudovala trud in požrtvovalnost rojakov, da so ohranili slovensko kulturo, identiteto in jezik. Zavzela se je za to, da bi pri uresničevanju zaveze Slovenije do njenih rojakov zunaj meja sodelovalo več ministrstev. Izpostavila je tudi, da je treba posebno pozornost nameniti mladim. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega. Sodelovanja s Slovenci v zamejstvu pa ne vidi le kot finančno pomoč ampak tudi kot podporo različnim dejavnostim. Podporo rojakom pri njihovih dejavnostih je treba pokazati s prisotnostjo
Predstavitev Helene Jaklitsch
V petek, 13. marca 2020 smo dobili novo vlado. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je postala Helena Jaklitsch. V svoji predstavitvi pred komisijo je povedala, da je vedno občudovala trud in požrtvovalnost rojakov, da so ohranili slovensko kulturo, identiteto in jezik. Zavzela se je za to, da bi pri uresničevanju zaveze Slovenije do njenih rojakov zunaj meja sodelovalo več ministrstev. Izpostavila je tudi, da je treba posebno pozornost nameniti mladim. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega. Sodelovanja s Slovenci v zamejstvu pa ne vidi le kot finančno pomoč ampak tudi kot podporo različnim dejavnostim. Podporo rojakom pri njihovih dejavnostih je treba pokazati s prisotnostjo

Matjaž Merljak

info

Predstavitev Helene Jaklitsch
V petek, 13. marca 2020 smo dobili novo vlado. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je postala Helena Jaklitsch. V svoji predstavitvi pred komisijo je povedala, da je vedno občudovala trud in požrtvovalnost rojakov, da so ohranili slovensko kulturo, identiteto in jezik. Zavzela se je za to, da bi pri uresničevanju zaveze Slovenije do njenih rojakov zunaj meja sodelovalo več ministrstev. Izpostavila je tudi, da je treba posebno pozornost nameniti mladim. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega. Sodelovanja s Slovenci v zamejstvu pa ne vidi le kot finančno pomoč ampak tudi kot podporo različnim dejavnostim. Podporo rojakom pri njihovih dejavnostih je treba pokazati s prisotnostjo
VEČ ...|14. 3. 2020
Predstavitev Helene Jaklitsch
V petek, 13. marca 2020 smo dobili novo vlado. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je postala Helena Jaklitsch. V svoji predstavitvi pred komisijo je povedala, da je vedno občudovala trud in požrtvovalnost rojakov, da so ohranili slovensko kulturo, identiteto in jezik. Zavzela se je za to, da bi pri uresničevanju zaveze Slovenije do njenih rojakov zunaj meja sodelovalo več ministrstev. Izpostavila je tudi, da je treba posebno pozornost nameniti mladim. Posebno poslanstvo urada vidi v spodbujanju in podpiranju učenja slovenskega jezika, tako formalnega kot neformalnega. Sodelovanja s Slovenci v zamejstvu pa ne vidi le kot finančno pomoč ampak tudi kot podporo različnim dejavnostim. Podporo rojakom pri njihovih dejavnostih je treba pokazati s prisotnostjo

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|13. 3. 2020
Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.
Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.

Matjaž Merljak

info

Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.
VEČ ...|13. 3. 2020
Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje
Pogovor z državno sekretarko na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Olgo Belec glede repatriacije iz Venezuele. Do zdaj je prišlo 23 oseb, do aprila jih pričakujejo še 13. Integracija se bo nekoliko zamaknila, ker so zaradi koronavirusa odpovedali tečaja slovenskega jezika, ki bi se zdaj morali začeti.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Rok Mihevc

družba duhovnost

Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.
VEČ ...|13. 3. 2020
Vaja, kako bomo stopili skupaj in vaja naše vere
»Z odpovedjo svetih maš, pobožnostih in srečanj se zdaj naše vere ne bo dalo tako javno izražati kot sedaj, kar je dobra stvar, da razmislimo o naši veri. Ko bomo uspešno premagali pandemijo, se bo zadeva vrnila v stare tirnice.« Tako razmišlja duhovnik Gabriel Kavčič, ki je o aktualnih razmerah spregovoril za naš radio.

Rok Mihevc

družba duhovnost

VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

družba duhovnost info odnosi pogovor

Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

družba duhovnost info odnosi pogovor

VEČ ...|11. 3. 2020
Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem
Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor zdravstvo

Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem
VEČ ...|11. 3. 2020
Navodila glede svetih maš
V Cerkvi v Sloveniji veljajo nova navodila za izvajanje verskih obredov v času epidemije koronavirusa. Pogovarjali smo se s tajnikom škofovske konference p. dr. Tadejem Strehovcem

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor zdravstvo

VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družba izobraževanje odnosi politika zdravstvo

Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih
VEČ ...|11. 3. 2020
Dr. Laris Gaiser o koronavirusu: Italija pogrnila, tudi do Slovenije kritičen
S strokovnjakom za geopolitiko in krizno upravljanje smo se pogovarjali o odzivih Italije na pojav koronavirusa, o vplivu na svetovno gospodarstvo in o slovenskih ukrepih

Tanja Dominko

družba izobraževanje odnosi politika zdravstvo

VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Alen Salihović

info šola koronavirus

Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.
VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Alen Salihović

info šola koronavirus

VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.
Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.
VEČ ...|5. 3. 2020
Pomladna kava v porcelanu
V Ruski dači, zgledno obnovljeni primesni vili v Zgornjih Gameljnah, tudi skozi postreženo kavo ali čaj v izvirnem porcelanu pripovedujejo zgodbe naše preteklosti. Dr. Aleš Musar, lastnik, jih pripoveduje.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.
Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.
VEČ ...|5. 3. 2020
Ruska dača in Katarina Velika
O posebni zgodbi, ki jo ob mednarodnem dnevu žena pripravljajo v Ruski dači, povezani s Katarino Veliko, nemško princeso, poročeno z ruskim prestolonaslednikom, je govoril dr. Aleš Musar.

Nataša Ličen

družba izobraževanje info kultura pogovor zgodovina dediščina

VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

info zdravstvo politika

Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.
VEČ ...|4. 3. 2020
Zaradi novega koronavirusa težave že v slovenskem gospodarstvu
Novi koronavirus je poskrbel za padce na borzah, težave nastajajo zlasti v turizmu in letalstvu, problemi so tudi v predelovalni dejavnosti. Ekonomist Matej Lahovnik napoveduje padec gospodarske rasti, za katerega pa pravi, da bo odvisen od nadaljnjega razvoja dogodkov v povezavi s širjenjem novega virusa.

Andrej Šinko

info zdravstvo politika

VEČ ...|4. 3. 2020
Obletnica Hude jame
Minilo je enajst let od vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami.
Obletnica Hude jame
Minilo je enajst let od vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami.

Marjana Debevec

družba

Obletnica Hude jame
Minilo je enajst let od vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami.
VEČ ...|4. 3. 2020
Obletnica Hude jame
Minilo je enajst let od vstopa v morišče in grobišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami.

Marjana Debevec

družba

VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

info politika migranti

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

info politika migranti

VEČ ...|29. 2. 2020
Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.
Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

Alen Salihović

politika info protest

Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.
VEČ ...|29. 2. 2020
Urednik Jančič kritičen do protestnikov, ki so pozivali k uboju Janše
V centru Ljubljane je včeraj potekal Shod proti koaliciji sovraštva. Na njem so predvsem levo usmerjena gibanja opozorila na prelomljene predvolilne obljube zlasti SMC in DeSUS, ki sta ta teden podpisali koalicijsko pogodbo s SDS. Protestniki so se opremljeni s transparenti sprehodili od sedeža SMC do sedeža DeSUS. Urednika portala spletnicasopis.eu Petra Jančiča ni zmotilo zbiranje, saj imajo po ustavi to pavico, ga pa je zmotil mol večine medijev, ki so prikrili vzklike: »Ubi Janšo«.

Alen Salihović

politika info protest

VEČ ...|29. 2. 2020
2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.
2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

Marjan Bunič

sport info košarka

2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.
VEČ ...|29. 2. 2020
2000 Slovencev navijalo za Dragića in Dončića
Ponoči je v severnoameriški košarkarski ligi NBA potekal težko pričakovani obračun slovenskih zvezdnikov. Miami Heat Gorana Dragića je gostil Dallas Mavericks Luke Dončića. S 126:118 so na Dončićev 21. rojstni dan slavili domači. Dragić je dosegel 16 točk, pet podaj in štiri skoke, slavljenec Dončić pa 23 točk, deset podaj in štiri skoke. Na tekmi je vladalo posebno vzdušje, saj je zaradi srečanja slovenskih košarkarjev v obeh moštvih dvoboj obiskalo okoli 2000 slovenskih navijačev. Tako kot lani, ko je v dvoboju slovenskih košarkarjev v Miamiju prav tako slavil Dragić in Miami, je bilo tudi tokrat boljše domače moštvo. Odločilno prednost si je Miami priigral na začetku zadnje četrtine, ko je naredil niz 13:0. S tem si je zagotovil šele tretjo zmago na zadnjih desetih tekmah. Da je bila tekma nekaj posebnega, pa ne zaradi točk ampak zaradi tega, kar so Slovenci prinesli s seboj, pa je dejal sodelavec Jure Sešek, ki si je tekmo ogledal v dvorani. »Kadar se je slišalo kaj slovenskega, to je bilo v tem večeru zelo pogosto, smo Slovenci vstali, zapeli, navijali in ropotali, vriskali, vse tisto kar slovenski navijači premorejo je bilo tukaj,« je dejal Jure. Z navdušenjem so slovenski navijači sprejeli tudi prizore na velikem ekranu v dvorani na katerem je bilo mogoče videti lepote Slovenije. »Po sami tekmi sta nas pričakala Dončić in Dragić prišla pozdravit, se nam zahvalila, da je kar 2000 Slovencev in Slovencev prišlo tako daleč, da si je ogledalo tekmo,« je dejal Jure.

Marjan Bunič

sport info košarka

VEČ ...|28. 2. 2020
Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil
Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Alen Salihović

štuhec vlada odstop protest info politika

Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil
VEČ ...|28. 2. 2020
Morlani teolog Ivan Štuhec kritično o protestu proti še nenastali vladi
Nova vlada še sploh ni sestavljena pa je civilnodružbena Koalicija Brez strahu že napovedala protest. Naslovili so ga z besedami: Shod proti koaliciji sovraštva. Že prejšnji teden pa je zelo preroško današnje dogajanje napovedal moralni teolog Ivan Štuhec, ki nam je danes v pogovoru to ponovil

Alen Salihović

štuhec vlada odstop protest info politika

VEČ ...|28. 2. 2020
Asia Bibi - pogovor
Pakistanska kristjanka Asia Bibi, ki je zaradi obsodbe na smrt na temelju zakona o bogokletju postala simbol boja proti verskemu fanatizmu, je v četrtek prejela najvišjo nagrado mesta Pariz. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ji želi podeliti tudi častno francosko državljanstvo in azil.
Asia Bibi - pogovor
Pakistanska kristjanka Asia Bibi, ki je zaradi obsodbe na smrt na temelju zakona o bogokletju postala simbol boja proti verskemu fanatizmu, je v četrtek prejela najvišjo nagrado mesta Pariz. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ji želi podeliti tudi častno francosko državljanstvo in azil.

Marjana Debevec

info

Asia Bibi - pogovor
Pakistanska kristjanka Asia Bibi, ki je zaradi obsodbe na smrt na temelju zakona o bogokletju postala simbol boja proti verskemu fanatizmu, je v četrtek prejela najvišjo nagrado mesta Pariz. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ji želi podeliti tudi častno francosko državljanstvo in azil.
VEČ ...|28. 2. 2020
Asia Bibi - pogovor
Pakistanska kristjanka Asia Bibi, ki je zaradi obsodbe na smrt na temelju zakona o bogokletju postala simbol boja proti verskemu fanatizmu, je v četrtek prejela najvišjo nagrado mesta Pariz. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa ji želi podeliti tudi častno francosko državljanstvo in azil.

Marjana Debevec

info

VEČ ...|26. 2. 2020
Pahor državnemu zboru predlaga Janšo za predsednika vlade
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.
Pahor državnemu zboru predlaga Janšo za predsednika vlade
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.

Alen Salihović

info politika vlada pahor janša

Pahor državnemu zboru predlaga Janšo za predsednika vlade
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.
VEČ ...|26. 2. 2020
Pahor državnemu zboru predlaga Janšo za predsednika vlade
Predsednik republike Borut Pahor je državnemu zboru predlagal prvaka SDS Janeza Janšo za novega predsednika vlade. Stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so namreč že podpisale koalicijsko pogodbo, s čimer se, kot kaže, Janši obeta dovolj glasov za izvolitev. Izjava Pahorja in Janše.

Alen Salihović

info politika vlada pahor janša

VEČ ...|26. 2. 2020
Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.
Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Alen Salihović

info politika slovenija odlikovanje

Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji
Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Alen Salihović

info politika slovenija odlikovanje

VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Alen Salihović

info politika vlada

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.
VEČ ...|26. 2. 2020
Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki
Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Alen Salihović

info politika vlada

VEČ ...|24. 2. 2020
Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.
Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

družba

Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.
VEČ ...|24. 2. 2020
Vesna Hiti po Pustni Sobotni iskrici
Obrnili smo se nazaj, k uspehu minule sobote in uspešni Pustni Sobotni iskrici. Jure Sešek je v Afriko poklical misijonarko s. Vesno Hiti.

Jure Sešek

družba

VEČ ...|19. 2. 2020
Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.
Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

Tone Gorjup

politika info pogovor

Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.
VEČ ...|19. 2. 2020
Kovšca: Bolje je, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu
»Mislim, da je bolje, da se formira vlada iz strank, ki so sedaj v parlamentu. Iz preprostega razloga: sodeč po razmerju sil, ki ga sam zaznavam na terenu, bi z volitvami spet dobili status quo.« Tako je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca odgovoril na dilemo ali predčasne volitve ali koalicija.

Tone Gorjup

politika info pogovor

VEČ ...|18. 2. 2020
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf o zapuščini msgr. Franca Boleta
Bil je prijazen človek, nikoli slabe volje ter vselej pripravljen na pogovor. Takšen msgr. Franc Bole ostaja v spominu koprskega škofa Jurija Bizjaka. Živela sta praktično pod isto streho. Škofa Bizjaka je novica o smrti sobrata v duhovniški službi presenetila. Z revijo Ognjišče je zaznamoval moje otroštvo, kot odgovoren za medije pri Slovenski škofovski konferenci sem se od njega učil. Tako pa se je na smrt enega od novodobnih velikanov domačega katoliškega medijskega prostora odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf o zapuščini msgr. Franca Boleta
Bil je prijazen človek, nikoli slabe volje ter vselej pripravljen na pogovor. Takšen msgr. Franc Bole ostaja v spominu koprskega škofa Jurija Bizjaka. Živela sta praktično pod isto streho. Škofa Bizjaka je novica o smrti sobrata v duhovniški službi presenetila. Z revijo Ognjišče je zaznamoval moje otroštvo, kot odgovoren za medije pri Slovenski škofovski konferenci sem se od njega učil. Tako pa se je na smrt enega od novodobnih velikanov domačega katoliškega medijskega prostora odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.

Helena Križnik

info pogovor spomin

Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf o zapuščini msgr. Franca Boleta
Bil je prijazen človek, nikoli slabe volje ter vselej pripravljen na pogovor. Takšen msgr. Franc Bole ostaja v spominu koprskega škofa Jurija Bizjaka. Živela sta praktično pod isto streho. Škofa Bizjaka je novica o smrti sobrata v duhovniški službi presenetila. Z revijo Ognjišče je zaznamoval moje otroštvo, kot odgovoren za medije pri Slovenski škofovski konferenci sem se od njega učil. Tako pa se je na smrt enega od novodobnih velikanov domačega katoliškega medijskega prostora odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.
VEČ ...|18. 2. 2020
Škofa Jurij Bizjak in Peter Štumpf o zapuščini msgr. Franca Boleta
Bil je prijazen človek, nikoli slabe volje ter vselej pripravljen na pogovor. Takšen msgr. Franc Bole ostaja v spominu koprskega škofa Jurija Bizjaka. Živela sta praktično pod isto streho. Škofa Bizjaka je novica o smrti sobrata v duhovniški službi presenetila. Z revijo Ognjišče je zaznamoval moje otroštvo, kot odgovoren za medije pri Slovenski škofovski konferenci sem se od njega učil. Tako pa se je na smrt enega od novodobnih velikanov domačega katoliškega medijskega prostora odzval murskosoboški škof Peter Štumpf.

Helena Križnik

info pogovor spomin

VEČ ...|18. 2. 2020
Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.
Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.

Marjan Bunič

bole smrt ognjišče info spomin

Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.
VEČ ...|18. 2. 2020
Naš gost: Zlatomašnik msgr. Franc Bole leta 2008
Pogovor ob zlati maši msgr. Franca Boleta je pripravil Marjan Bunič.

Marjan Bunič

bole smrt ognjišče info spomin

VEČ ...|18. 2. 2020
Medijski sodelavci o spominih na msgr. Franca Boleta
Msgr. Franc Bole je vedno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Njegovi sopotniki iz katoliških medijev poudarjajo njegovo neomajno vero v Božje načrte.
Medijski sodelavci o spominih na msgr. Franca Boleta
Msgr. Franc Bole je vedno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Njegovi sopotniki iz katoliških medijev poudarjajo njegovo neomajno vero v Božje načrte.

Marjana Debevec

bole mediji smrt ognjišče info spomin

Medijski sodelavci o spominih na msgr. Franca Boleta
Msgr. Franc Bole je vedno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Njegovi sopotniki iz katoliških medijev poudarjajo njegovo neomajno vero v Božje načrte.
VEČ ...|18. 2. 2020
Medijski sodelavci o spominih na msgr. Franca Boleta
Msgr. Franc Bole je vedno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Njegovi sopotniki iz katoliških medijev poudarjajo njegovo neomajno vero v Božje načrte.

Marjana Debevec

bole mediji smrt ognjišče info spomin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|28. 3. 2020
Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Antropolog, dr. Borut Telban

Dr. Telban že vrsto let opravlja terenske raziskave na Papui Novi Gvineji. V pogovoru boste med drugim slišali, kako so ga pred več kot 30 leti prvič sprejeli, kaj ga je najbolj presenetilo v papuanskem življenjskem slogu, kakšen jezik govorijo, pa tudi o tem, kakšni so obredi ob rojstvu otroka. Bodite z nami.

Damijana Medved

potovanjepogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|22. 3. 2020
Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Mihael Grešak (1914 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.

Jože Bartolj

spominMihael Grešak

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Mladoskop

VEČ ...|3. 4. 2020
Skozi vihar

Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.

Skozi vihar

Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.

Nataša Ličen

mladikoronavirusduhovnostdružbapogovorsvetovanjeodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 4. 2020
Mgml koronaprojekt - Zaščita Plečnikovega stadiona

Mgml koronaprojekt - Zaščita Plečnikovega stadiona

Jože Bartolj

kultura

Komentar tedna

VEČ ...|3. 4. 2020
Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha: Z(o)renje onkraj materialističnega dojemanja sveta

Vzgoja je najprej funkcija človeka z namenom učlovečevanja, da je zatem lahko funkcija družine, družbe, države, ideologije, gospodarstva in politike. Vzgajati in izobraževati se moramo vselej in vsepovsod ter se duhovno osveščati, pri čemer ni pravo humano vprašanje, kdo je najbolj nadarjen in kako ga lahko spodbujamo, da bo še boljši, temveč kaj odlikuje vsakogar in kako lahko povežemo raznolike talente v simbiotično celoto.

Marko Pavliha

komentardružbaodnosi