O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

9. 7. 2019
O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

VEČ ...|9. 7. 2019
O krščanski skupnosti
Tokrat smo odprli vprašanje skupnosti oziroma občestva. Velikokrat slišimo in govorimo, da je delovanje Cerkve neločljivo povezano z gradnjo skupnosti. Kaj so bile prve krščanske skupnosti in kako to izročilo živimo danes v času individualizma? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosiskupnost

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnost oznanjevanje evangelij odnosi

O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?
VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji
»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnost oznanjevanje evangelij odnosi

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.
O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnost Sveti Duh biblija Sveto pismo

O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.
VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu
Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnost Sveti Duh biblija Sveto pismo

VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnost evangelij pogovor

O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.
VEČ ...|10. 9. 2019
O izpuščanju
Zakaj je včasih (ali vedno) tako težko nekaj izpustiti? Menda bo na oni svet vse nagrabljeno premoženje težko prinesti, a se ga kljub temu otepamo. Kot bogati mladenič, ki se je ob srečanju z Jezusom pohvalil, da izpolnjuje vse zapovedi, le bogastvu se ne bi odpovedal. Z nami je bil idrijski župnik Marko Rijavec.

Blaž Lesnik

duhovnost evangelij pogovor

VEČ ...|13. 8. 2019
O zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.
O zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnost zlo

O zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.
VEČ ...|13. 8. 2019
O zlu
Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnost zlo

VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.
o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost nebeško kraljestvo sveto pismo izobraževanje

o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|11. 6. 2019
o Božjem kraljestvu
Tokrat smo v oddaji odkrivali, kaj se skriva za tako pogosto besedno zvezo, ki se pojavlja tako v Svetem pismu, molitvah kot v duhovnih besedilih. Kakšne so pravzaprav naše predstave o Božjem kraljestvu, kdo je vanj poklican in kakšno življenje utripa v njem? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost nebeško kraljestvo sveto pismo izobraževanje

VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnost šport rekreacija Cerkev mladi

O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.
VEČ ...|14. 5. 2019
O športu, duhovnosti in življenju
Kakšen je odnos Cerkve do športa? Kje se skrivajo pasti in ključni izzivi športa v današnjem svetu? Kako lahko začne Cerkev vključevati fizično aktivnost oziroma šport v svoje poslanstvo? Ta in druga vprašanja naslavlja tudi cerkveni dokument Dati vse od sebe. O njegovi vsebini je v Globinah govoril duhovnik in športnik po duši p. dr. Andrej Šegula.

Blaž Lesnik

duhovnost šport rekreacija Cerkev mladi

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.
O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost izobraževanje sekta kult

O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu
Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost izobraževanje sekta kult

VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrt duhovnost paliativa evtanazija

O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.
VEČ ...|12. 2. 2019
O evtanaziji
V Globinah smo spregovorili o temi, ki zahteva veliko rahločutnosti in dostojanstva do vsakega človeka. Ali je smrt res lahko pravica? Ali lahko upravičeno končamo življenje sočloveka, če je ta neozdravljivo bolan ali trpi neizmerne bolečine? Z nami sta bila Miro Šlibar in p. Toni Brinjovc.

Blaž Lesnik

smrt duhovnost paliativa evtanazija

VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnost pogovor duhovna rast Bog

Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|8. 1. 2019
Podobe Boga
Ali si Boga predstavljamo kot starčka s sivo brado, s kazalcem, ki zbuja slabo vest, ali kot usmiljenega očeta, kot ljubezen...? O tem, da Bog ne spada v kontekst naše realnosti, ki jo skušamo dojeti s pomočjo čustev in razuma, smo govorili v januarskih Globinah. Dobro je, da izzovemo svoje podobe, ki jih imamo o Bogu, in jih prevetrimo. Iz njih namreč živimo in delujemo. Z nami je bil jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnost pogovor duhovna rast Bog

VEČ ...|11. 12. 2018
Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.
Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.

Blaž Lesnik

duhovnost advent odnos narava

Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.
VEČ ...|11. 12. 2018
Stik na klik?
V današnjem času predstavlja človeku vedno večji izziv stik, ki ga potrebuje s seboj, z Bogom, z naravo... V primežu vsega vsiljenega od zunaj zasledujemo tuje cilje, ki so pogosto načrtno posejani v naše vsakdanje življenje, izgubljamo pa izročilo prednikov, svoje bistvo in okolje, ki nas obdaja. Kako se upreti, se zazreti vase in pri tem vztrajati? V adventno obarvanem razmišljanju sta bila z nami preddvorski župnik Branko Setnikar in jezuit p. Primož Jakop.

Blaž Lesnik

duhovnost advent odnos narava

VEČ ...|13. 11. 2018
O etiki govora
Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.
O etiki govora
Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družba beseda govor duhovnost javno mnenje

O etiki govora
Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|13. 11. 2018
O etiki govora
Svoboda izražanja misli je na preizkušnji, kaj pa etika govora? V središču oddaje je bila beseda, najprej Stvariteljska, s katero se je vse začelo, nato pa tista vsakdanja, človeška, ki lahko prenese informacijo, sporoča ali pa napade in rani. Kaj je podlaga za vzgojo govora, kako krščanstvo goji dialog in kje naj bi se kristjani izobraževali za sprejemanje in izražanje javnega mnenja? Naš gost je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družba beseda govor duhovnost javno mnenje

VEČ ...|9. 10. 2018
O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.
O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.

Blaž Lesnik

duhovnost mladi poklicanost razločevanje

O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.
VEČ ...|9. 10. 2018
O poklicanosti
Ste se že kdaj vprašali, za kaj ste v življenju poklicani? Vprašanje poklicanosti je najbolj živo v mladosti, a slediti klicu in ga živeti, je vseživljenjski izziv. O strahu, razločevanju in ljubezni smo govorili z duhovnikom v živo. Če vemo, da nas on, ki nas je ustvaril in nas najbolje pozna, nekam kliče, potem zaupajmo, da v nas vidi ogromen potencial, je povedal naš gost, kapucin br. Jaro Kneževič.

Blaž Lesnik

duhovnost mladi poklicanost razločevanje

VEČ ...|11. 9. 2018
Molitev Oče naš nas uči živeti (2. del)
Jezuit p. Damjan Ristić nam v drugem delu oddaje o molitvi Oče naš odkriva pomene besed od Pridi k nam tvoje kraljestvo... naprej do konca. Ko se ustavimo pri besedah ne vpelji nas v skušnjavo, je na mestu razmislek o ustreznejši obliki prošnje, kot na primer: ne daj, da pademo v skušnjavo. Vredno pa je prisluhniti tudi ostalim poudarkom, ki nas vabijo, da molitve ne izrekamo kot blebetavci, ampak da molimo (in potem živimo) poglobljeno.
Molitev Oče naš nas uči živeti (2. del)
Jezuit p. Damjan Ristić nam v drugem delu oddaje o molitvi Oče naš odkriva pomene besed od Pridi k nam tvoje kraljestvo... naprej do konca. Ko se ustavimo pri besedah ne vpelji nas v skušnjavo, je na mestu razmislek o ustreznejši obliki prošnje, kot na primer: ne daj, da pademo v skušnjavo. Vredno pa je prisluhniti tudi ostalim poudarkom, ki nas vabijo, da molitve ne izrekamo kot blebetavci, ampak da molimo (in potem živimo) poglobljeno.

Blaž Lesnik

Kolesarjenje 2018 narava

Molitev Oče naš nas uči živeti (2. del)
Jezuit p. Damjan Ristić nam v drugem delu oddaje o molitvi Oče naš odkriva pomene besed od Pridi k nam tvoje kraljestvo... naprej do konca. Ko se ustavimo pri besedah ne vpelji nas v skušnjavo, je na mestu razmislek o ustreznejši obliki prošnje, kot na primer: ne daj, da pademo v skušnjavo. Vredno pa je prisluhniti tudi ostalim poudarkom, ki nas vabijo, da molitve ne izrekamo kot blebetavci, ampak da molimo (in potem živimo) poglobljeno.
VEČ ...|11. 9. 2018
Molitev Oče naš nas uči živeti (2. del)
Jezuit p. Damjan Ristić nam v drugem delu oddaje o molitvi Oče naš odkriva pomene besed od Pridi k nam tvoje kraljestvo... naprej do konca. Ko se ustavimo pri besedah ne vpelji nas v skušnjavo, je na mestu razmislek o ustreznejši obliki prošnje, kot na primer: ne daj, da pademo v skušnjavo. Vredno pa je prisluhniti tudi ostalim poudarkom, ki nas vabijo, da molitve ne izrekamo kot blebetavci, ampak da molimo (in potem živimo) poglobljeno.

Blaž Lesnik

Kolesarjenje 2018 narava

VEČ ...|14. 8. 2018
O morali - je preživeta ali jo potrebujemo tudi danes?
Govorili smo o tem, zakaj Cerkev uči, da je nekaj dobro ali slabo oziroma zakaj je neko ravnanje pravilno, drugo pa napačno. Je to samo zato, ker je nekdo tako določil ali je zadaj kaj več? Temelje moralne teologije nam je predstavil duhovnik Gabrijel Kavčič.
O morali - je preživeta ali jo potrebujemo tudi danes?
Govorili smo o tem, zakaj Cerkev uči, da je nekaj dobro ali slabo oziroma zakaj je neko ravnanje pravilno, drugo pa napačno. Je to samo zato, ker je nekdo tako določil ali je zadaj kaj več? Temelje moralne teologije nam je predstavil duhovnik Gabrijel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnost cerkev teologija moralka

O morali - je preživeta ali jo potrebujemo tudi danes?
Govorili smo o tem, zakaj Cerkev uči, da je nekaj dobro ali slabo oziroma zakaj je neko ravnanje pravilno, drugo pa napačno. Je to samo zato, ker je nekdo tako določil ali je zadaj kaj več? Temelje moralne teologije nam je predstavil duhovnik Gabrijel Kavčič.
VEČ ...|14. 8. 2018
O morali - je preživeta ali jo potrebujemo tudi danes?
Govorili smo o tem, zakaj Cerkev uči, da je nekaj dobro ali slabo oziroma zakaj je neko ravnanje pravilno, drugo pa napačno. Je to samo zato, ker je nekdo tako določil ali je zadaj kaj več? Temelje moralne teologije nam je predstavil duhovnik Gabrijel Kavčič.

Blaž Lesnik

duhovnost cerkev teologija moralka

VEČ ...|10. 7. 2018
Zakaj je Oče naš najpopolnejša molitev? (1. del)
Z jezuitom p. Damjanom Ristićem smo se poglobili v molitev očenaš. Kaj je izvir Gospodove molitve, kako je sestavljena in kako nam pomaga naučiti nas resnično moliti s svojim življenjem in ne zgolj z besedami? Prvi del oddaje prinaša razlago in kontemplacijo besed Oče naš, ki si v nebesih in posvečeno bodi tvoje ime.
Zakaj je Oče naš najpopolnejša molitev? (1. del)
Z jezuitom p. Damjanom Ristićem smo se poglobili v molitev očenaš. Kaj je izvir Gospodove molitve, kako je sestavljena in kako nam pomaga naučiti nas resnično moliti s svojim življenjem in ne zgolj z besedami? Prvi del oddaje prinaša razlago in kontemplacijo besed Oče naš, ki si v nebesih in posvečeno bodi tvoje ime.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev kontemplacija pomen besed v molitvi Oče naš

Zakaj je Oče naš najpopolnejša molitev? (1. del)
Z jezuitom p. Damjanom Ristićem smo se poglobili v molitev očenaš. Kaj je izvir Gospodove molitve, kako je sestavljena in kako nam pomaga naučiti nas resnično moliti s svojim življenjem in ne zgolj z besedami? Prvi del oddaje prinaša razlago in kontemplacijo besed Oče naš, ki si v nebesih in posvečeno bodi tvoje ime.
VEČ ...|10. 7. 2018
Zakaj je Oče naš najpopolnejša molitev? (1. del)
Z jezuitom p. Damjanom Ristićem smo se poglobili v molitev očenaš. Kaj je izvir Gospodove molitve, kako je sestavljena in kako nam pomaga naučiti nas resnično moliti s svojim življenjem in ne zgolj z besedami? Prvi del oddaje prinaša razlago in kontemplacijo besed Oče naš, ki si v nebesih in posvečeno bodi tvoje ime.

Blaž Lesnik

duhovnost molitev kontemplacija pomen besed v molitvi Oče naš

VEČ ...|12. 6. 2018
Krščanski nauk in tuje religije in duhovnosti - br. dr. Miran Špelič
Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Zakaj so se različne prakse vzhodnih religij tako razširile v zahodnem svetu in ali je joga kot način sproščanja in telovadbe res nekaj, kar lahko pusti stranske učinke na duši?
Krščanski nauk in tuje religije in duhovnosti - br. dr. Miran Špelič
Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Zakaj so se različne prakse vzhodnih religij tako razširile v zahodnem svetu in ali je joga kot način sproščanja in telovadbe res nekaj, kar lahko pusti stranske učinke na duši?

Blaž Lesnik

duhovnost svetovanje

Krščanski nauk in tuje religije in duhovnosti - br. dr. Miran Špelič
Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Zakaj so se različne prakse vzhodnih religij tako razširile v zahodnem svetu in ali je joga kot način sproščanja in telovadbe res nekaj, kar lahko pusti stranske učinke na duši?
VEČ ...|12. 6. 2018
Krščanski nauk in tuje religije in duhovnosti - br. dr. Miran Špelič
Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Zakaj so se različne prakse vzhodnih religij tako razširile v zahodnem svetu in ali je joga kot način sproščanja in telovadbe res nekaj, kar lahko pusti stranske učinke na duši?

Blaž Lesnik

duhovnost svetovanje

VEČ ...|8. 5. 2018
Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.
Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.

Blaž Lesnik

duhovnost svetovanje

Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.
VEČ ...|8. 5. 2018
Krščansko veselje - Ervin Mozetič
Tokrat smo govorili o krščanskem veselju: zakaj je pravi kristjan srečen in v njem ni dvoma? Mar ni upanje na srečen konec nekaj lahkomiselnega, površinskega? Je bilo v apostolih veselje ob Jezusovi dopolnitvi zemeljskega delovanja in odhodu v nebo? Z nami je bil župnik Ervin Mozetič.

Blaž Lesnik

duhovnost svetovanje

VEČ ...|10. 4. 2018
Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.
Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.
VEČ ...|10. 4. 2018
Ozdravljenje notranjih ran - Janez Rus
Rane, ki jih je moral apostol Tomaž videti na Jezusovih rokah, so bile vstopna točka na poti učenčeve osebne vere. Kaj so naše rane, jih želimo videti in kdo jih lahko zdravi? Rane kot vstopna točka v napredovanje v veri. Kaj je bolezen, kaj duhovno zdravje in moč? Kje lahko dobimo zdravilo in popotnico za naprej? Na vprašanja je odgovarjal duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

VEČ ...|13. 3. 2018
Spreobrnjenje - p. Damjan Ristić
V Globinah smo govorili o spreobrnjenju. Redkim so dani padec s konja, mistična svetloba in nagovor, če vzamemo za primer Pavlovo spreobrnjenje. Kaj pa zame osebno pomeni spreobrnjenje? Bo sad spreobrnjenja videti in čutiti tudi po koncu postnega časa? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
Spreobrnjenje - p. Damjan Ristić
V Globinah smo govorili o spreobrnjenju. Redkim so dani padec s konja, mistična svetloba in nagovor, če vzamemo za primer Pavlovo spreobrnjenje. Kaj pa zame osebno pomeni spreobrnjenje? Bo sad spreobrnjenja videti in čutiti tudi po koncu postnega časa? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

Spreobrnjenje - p. Damjan Ristić
V Globinah smo govorili o spreobrnjenju. Redkim so dani padec s konja, mistična svetloba in nagovor, če vzamemo za primer Pavlovo spreobrnjenje. Kaj pa zame osebno pomeni spreobrnjenje? Bo sad spreobrnjenja videti in čutiti tudi po koncu postnega časa? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|13. 3. 2018
Spreobrnjenje - p. Damjan Ristić
V Globinah smo govorili o spreobrnjenju. Redkim so dani padec s konja, mistična svetloba in nagovor, če vzamemo za primer Pavlovo spreobrnjenje. Kaj pa zame osebno pomeni spreobrnjenje? Bo sad spreobrnjenja videti in čutiti tudi po koncu postnega časa? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

VEČ ...|13. 2. 2018
Spoved - Janez Rus
V februarski oddaji je bil v živo z nami duhovnik Janez Rus, župnik v Blagovici. Tema je bila spoved: kaj je greh, zakaj k spovedi, če čutim, da ne delam ničesar narobe, kako se pripraviti na življenjsko spoved?
Spoved - Janez Rus
V februarski oddaji je bil v živo z nami duhovnik Janez Rus, župnik v Blagovici. Tema je bila spoved: kaj je greh, zakaj k spovedi, če čutim, da ne delam ničesar narobe, kako se pripraviti na življenjsko spoved?

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

Spoved - Janez Rus
V februarski oddaji je bil v živo z nami duhovnik Janez Rus, župnik v Blagovici. Tema je bila spoved: kaj je greh, zakaj k spovedi, če čutim, da ne delam ničesar narobe, kako se pripraviti na življenjsko spoved?
VEČ ...|13. 2. 2018
Spoved - Janez Rus
V februarski oddaji je bil v živo z nami duhovnik Janez Rus, župnik v Blagovici. Tema je bila spoved: kaj je greh, zakaj k spovedi, če čutim, da ne delam ničesar narobe, kako se pripraviti na življenjsko spoved?

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

VEČ ...|9. 1. 2018
Sanje - p. Damjan Ristić
V novi mesečni pogovorni oddaji Globine bomo skupaj odpirali vprašanja o življenju, duhovnosti in veri. Vsak drugi torek v mesecu bo nanje v živo odgovarjal duhovnik. Tokrat smo govorili o sanjah: Kaj pravi Cerkev o razlaganju sanj? Ali mi Bog lahko spregovori skozi sanje? Kaj pomenijo sanje, ki se ponavljajo... , z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
Sanje - p. Damjan Ristić
V novi mesečni pogovorni oddaji Globine bomo skupaj odpirali vprašanja o življenju, duhovnosti in veri. Vsak drugi torek v mesecu bo nanje v živo odgovarjal duhovnik. Tokrat smo govorili o sanjah: Kaj pravi Cerkev o razlaganju sanj? Ali mi Bog lahko spregovori skozi sanje? Kaj pomenijo sanje, ki se ponavljajo... , z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

Sanje - p. Damjan Ristić
V novi mesečni pogovorni oddaji Globine bomo skupaj odpirali vprašanja o življenju, duhovnosti in veri. Vsak drugi torek v mesecu bo nanje v živo odgovarjal duhovnik. Tokrat smo govorili o sanjah: Kaj pravi Cerkev o razlaganju sanj? Ali mi Bog lahko spregovori skozi sanje? Kaj pomenijo sanje, ki se ponavljajo... , z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.
VEČ ...|9. 1. 2018
Sanje - p. Damjan Ristić
V novi mesečni pogovorni oddaji Globine bomo skupaj odpirali vprašanja o življenju, duhovnosti in veri. Vsak drugi torek v mesecu bo nanje v živo odgovarjal duhovnik. Tokrat smo govorili o sanjah: Kaj pravi Cerkev o razlaganju sanj? Ali mi Bog lahko spregovori skozi sanje? Kaj pomenijo sanje, ki se ponavljajo... , z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnost vzgoja

Vsakemu človeku se na njegovi življenjski poti odpirajo vprašanja, ki niso na ravni vsakodnevnih: kaj bom danes kuhal, kakšno bo jutri vreme ali kakšno profilno fotografijo naj izberem za svoj facebook. Vprašanja globin našega bivanja ostajajo globoko pod površjem. Tja jih sem ter tja naplavijo valovi prelomnih dogodkov. Se lahko sprijaznimo s tem, da nas življenje samo premetava in se odzivamo ali je mogoče zavestno odriniti v globine tudi brez viharjev? Pogovorna oddaja o veri in duhovnosti. Vsak drugi torek v mesecu. Na vaša vprašanja v živo odgovarja duhovnik.

Blaž Lesnik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 11. 2019
50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

50. PGV in minister v Avstaliji

O 50. Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu, ki sta ga pripravili Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza - krovni mladinski slovenski organizaciji v Argentini. Poročali smo še o prvih dneh obiska ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra J. Česnika pri rojakih v Avstraliji.

Matjaž Merljak

rojakiinfoavstralijaargentina

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 11. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. november 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|13. 11. 2019
Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Težave v domovih za ostarele

Kdo in na kakšen način določa cene v domovih za ostarele? Zakaj se dodatne storitve zaračunavajo različno in kako se država sooča s prostorsko stisko v domovih za ostarele? To so zgolj nekaterega vprašanja, ki smo jih zastavili v tokratnem Pogovoru o. Sodelovali so v. d. direktorice direktorata za socialne zadeve Mojca Pršina, predsednik združenja koncesionarjev domov za starejše Bojan Kranjc in strokovna vodja Doma upokojencev Ptuj mag. Vesna Šiplič Horvat. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

starostdomovi za ostarele

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 11. 2019
Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Začenja se Liff - Knjiga Slepec -Razstava o Janezu Bleiweisu - Muzej Mirna Peč

Drevi se v Cankarjevem domu začenja jubilejni, 30. Ljubljanski mednarodni filmski festival - Liffe.Pri založbi Litera je izšel roman Slepec Mitje Čandra.Gorenjski muzej Kranj pripravlja novo razstavo z naslovom Bleiweis, Novice in narodno prebujanje.Lani odprti Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči je prvo leto delovanja sprejel skoraj 15.000 obiskovalcev.

Jože Bartolj

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Spominjamo se

VEČ ...|13. 11. 2019
Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 13. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup