Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.
23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

VEČ ...|23. 12. 2018
Mejniki na stari celini v preteklem letu
V rubriki smo pregledali pomembnejše mejnike na stari celini v tem letu. O brexitu, migracijskem vprašanju ter tudi razburkanih odnosih na razdalji Bruselj in Washington ter Bruselj in Moskva smo govorili s poznavalcem politik Evropske unije Draganom Barbutovskim.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Odnosi med Brusljem in Washingtonom

V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

politika

Evropska unija v živo

Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.
VEČ ...|9. 12. 2018
Odnosi med Brusljem in Washingtonom
V minulem tednu smo obiskali okroglo mizo o odnosih med Brusljem in Washigtonom pod aktualnim vodstvom v Beli hiši. Pripravilo jo je Slovensko panevropsko gibanje in je bila del projekta Združene moči državljanov - skupna evropska prihodnost, ki ga financira program Evropa za državljane. Z gostom, direktorjem programa evropskih študij na Dickinsonovem kolidžu v ZDA, smo posneli zanimiv pogovor.

Helena Škrlec

politika

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

družbapogovor

Evropska unija v živo

Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.
VEČ ...|25. 11. 2018
Generalni direktor Direktorata za prevajanje v Evropskem parlamentu Valter Mavrič
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost Valter Mavrič, ki je na čelu ene največjih prevajalskih služb na svetu. S sodelavci skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih povezave. Predstavil nam je svoje delo in izzive, s katerimi se sooča pri njem.

Helena Škrlec

družbapogovor

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami

V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.
VEČ ...|11. 11. 2018
Škofje Evropske unije vabijo k spremljanju politike pred evropskimi volitvami
V tokratno rubriko Evropska unija v živo smo povabili ljubljanskega pomožnega škofa Franca Šuštarja, ki se je pred kratkim mudil na jesenskem plenarnem zasedanju Komisije škofovskih konferenc Evropske unije v Belgiji. Velik del srečanja so namenili prihajajočim volitvam v Evropski parlament in temu, kaj lahko prav vsak od nas naredi za prihodnost stare celine.

Helena Škrlec

družbaduhovnostinfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta

Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.
VEČ ...|28. 10. 2018
Že pol leta tudi v slovenščini poskusno oddaja radio Evropskega parlamenta
Evropski parlament ima med drugim svoj radio, katerega namen je pisano besedo na bolj razumljiv način prenesti v avdio obliko. Trenutno je še v pilotni obliki. Da bi bilo čim prej drugače, se trudi najvišji slovenski uradnik v ustanovah Evropske unije. Valter Mavrič je na čelu največje prevajalske službe na svetu in skrbi, da so dokumenti Evropskega parlamenta na voljo v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije. Kot navdušen jezikoslovec je poskrbel, da je Evropski parlament dobil tudi svoj radio, med šestimi jeziki, v katerih oddaja od letošnjega Dneva Evrope, je tudi slovenščina. Mavrič je o vsem tem spregovoril novinarjem, ki so se nedavno mudili v Bruslju na povabilo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji. Prisluhniti mu je mogoče tudi v tokratni rubriki Evropska unija v živo.

Helena Škrlec

infopolitikadružba

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Evropska unija v živo

Evropska unija v živo

politikainfo

Evropska unija v živo

Evropska unija v živo
VEČ ...|14. 10. 2018
Evropska unija v živo

Helena Škrlec

politikainfo

Evropska unija v živo

VEČ ... |
O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

O nagovoru predsednika Evropske komisije

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

infopolitika

Evropska unija v živo

O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|30. 9. 2018
O nagovoru predsednika Evropske komisije
Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

infopolitika

Evropska unija v živo

VEČ ... |
Po grški krizi

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Po grški krizi

V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

politikapogovor

Evropska unija v živo

Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.
VEČ ...|9. 9. 2018
Po grški krizi
V rubriki Evropska unija v živo je bil naš gost ekonomist dr. Matej Lahovnik. Zanimalo nas je, kaj so se članice evrske skupine naučile iz grške krize, ki je po osmih letih končana, pri čemer ne gre zanemariti več opozoril za prihodnje.

Helena Škrlec

politikapogovor

Evropska unija v živo

Evropska unija v živo

V rubriki Evropska unija v živo odpiramo aktualna vprašanja, povezana z delovanjem povezave in vloge Slovenije v njej. Pereče teme nam pomagajo razumeti naši politiki, ki delujejo v Bruslju in Strasbourgu, ter tudi različni strokovnjaki.

Oddaja ima v letu 2019 premor.

Helena Škrlec

Helena Škrlec

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče