Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
21. 2. 2019
VEČ ...|21. 2. 2019
VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva
Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva
Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva
Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.
VEČ ...|29. 7. 2021
Janez Rifelj: Zdravljenje slovenske zdravstva
Zdravnik Janez Rifelj o težavah v slovenskem zdravstvenem sistemu in potrebnih spremembah.
VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj
Ob spremljanju dogajanja na političnem
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj.
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj
Ob spremljanju dogajanja na političnem
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj.
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj
Ob spremljanju dogajanja na političnem
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj.
VEČ ...|22. 7. 2021
Jernej Pisk: Močna, če drži skupaj
Ob spremljanju dogajanja na političnem
parketu v zadnjih mesecih mi je nekoliko
neprijetno. Najboljše želje ob 30-letnici Slo-
venije in hrepenenje po rasti v skupnem do-
brem se hitro razblinijo, ko pomislim na družbeno
realnost, ki smo ji priča. Na eni strani je znano, da
so se velike in pomembne stvari v zgodovini vedno
dogajale v zavzetem sodelovanju, v skupnosti. Na
drugi strani pa nam podpihovanje razdeljenosti in
sovraštva od medijsko prevladujoče ideologije one-
mogoča, da bi se zazrli v isto smer in stopili skupaj.
VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
VEČ ...|15. 7. 2021
Ivan Štuhec: Spolna poljubnost
Eden od zadnjih posvetov, ki sem se ga udeležil
še kot profesor moralne teologije na Teološki
fakulteti, je bil na temo teorije spola v enem od
avstrijskih mest. Med predavatelji je bil tudi
predstojnik plastične kirurgije. Njegovo predavanje je
bilo predvideno po kosilu, a je zaradi drugih obveznosti
predaval pred kosilom. Svoj nastop je začel z besedami:
»Morda boste po mojem predavanju zadovoljni, da ne
predavam po kosilu.« Predstavil nam je celotno proble-
matiko spreminjanja biološke spolne identitete na od-
delku za plastično kirurgijo. Gledali smo tudi posnetke,
ki bi jih morda bilo dobro pokazati tistim, ki menijo, da
je spreminjanje spola zgolj kulturni in sociološki po-
jav. Predstojnik plastične kirurgije je tudi povedal, da
so primeri, ko si ljudje po določenem času premislijo
in si želijo nazaj svojo nekdanjo biološko identiteto. Ni
pozabil povedati, da je vsako tako spreminjanje spola
disfunkcionalno, torej gre samo za videz, ne pa tudi za
dejansko funkcijo, ki jo spolni organ ima. Takšno me-
njavanje biološke identitete krije tudi zdravstveno za-
varovanje v Avstriji.
VEČ ...|8. 7. 2021
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic
Bogdan Vidmar: Zloraba človekovih pravic
VEČ ...|8. 7. 2021
VEČ ...|1. 7. 2021
Manica Fernec: Bodimo ponosni
Manica Fernec: Bodimo ponosni
VEČ ...|1. 7. 2021
VEČ ...|24. 6. 2021
Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo
Igor Bahovec: Shumannovo sporočilo
VEČ ...|24. 6. 2021
VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!
Bili smo zraven in tudi bomo!
Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!
Bili smo zraven in tudi bomo!
Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!
Bili smo zraven in tudi bomo!
Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.
VEČ ...|17. 6. 2021
Jože Plut: Bili smo zraven in tudi bomo!
Bili smo zraven in tudi bomo!
Ne vem čisto natančno, kakšno bi bilo praznovanje 30-letnice slovenske samostojnosti in demokracije, če bi v Sloveniji bila vlada neke druge politične opcije, mislim pa, da bi slavja, tudi zaradi izkušenj slavij v preteklosti, bila drugačna.
VEČ ...|10. 6. 2021
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi
Andrej Saje: Sankcije v cerkvi
VEČ ...|10. 6. 2021
VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?
Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok.
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?
Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok.
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?
Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok.
VEČ ...|27. 5. 2021
Aleš Primc: Se pripravlja posvojitev otrok v istospolna razmerja?
Ali je zakonca zveza žene in moža skladna z Ustavo Republike Slovenije? Pred to formalno odločitvijo so ustavne sodnice in sodniki, a avtor pokaže na drugo plat le-te ter opozarja, da so v resni nevarnosti temeljne družinske vrednote in koristi otrok.
VEČ ...|20. 5. 2021
Rok Blažič: Večno vračanje vojne
Rok Blažič: Večno vračanje vojne
VEČ ...|20. 5. 2021
VEČ ...|13. 5. 2021
Svet na dlani?
Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja.
Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.
Svet na dlani?
Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja.
Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.
Svet na dlani?
Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja.
Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.
VEČ ...|13. 5. 2021
Svet na dlani?
Na nedeljo pred binkoštnim praznikom v Cerkvi obeležujemo svetovni dan sredstev družbenega obveščanja.
Razmišljanju urednika tednika Družina Boštjana Debevca si lahko v celoti preberete tudi v aktualni številki družine ali na njihovi spletni strani.
VEČ ...|6. 5. 2021
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?
Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije.
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?
Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije.
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?
Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije.
VEČ ...|6. 5. 2021
Roman Globokar: Kakšna bo prihodnost Evrope po pandemiji?
Devetega maja praznujemo dan Evrope, ko obeležujemo obletnico Schumanove deklaracije.
VEČ ...|29. 4. 2021
Aleš Čerin: Na prvem mestu
V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.
Aleš Čerin: Na prvem mestu
V letu svetega Jožefa smo in 1. maj je praznik dela.
VEČ ...|29. 4. 2021
VEČ ...|22. 4. 2021
Janez Kozinc: Luč v župnjišču
Janez Kozinc: Luč v župnjišču
VEČ ...|22. 4. 2021
VEČ ...|1. 4. 2021
Sara Ahlin Doljak: Semena upanja
Sara Ahlin Doljak: Semena upanja
VEČ ...|1. 4. 2021
VEČ ...|25. 3. 2021
Kristus je vstal v živo
Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.
Kristus je vstal v živo
Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.
Kristus je vstal v živo
Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.
VEČ ...|25. 3. 2021
Kristus je vstal v živo
Jože Plut je razmišljal kako bogato doživeti letošnje velikonočne praznike kljub pandemiji.
VEČ ...|18. 3. 2021
Tomaž Merše: Družina - temeljna celica družbe in cerkve
Tomaž Merše: Družina - temeljna celica družbe in cerkve
VEČ ...|18. 3. 2021
VEČ ...|11. 3. 2021
Rok Blažič: Mosul, znamenje miru
Rok Blažič: Mosul, znamenje miru
VEČ ...|11. 3. 2021
VEČ ...|4. 3. 2021
Nada Žgur: Nihče ne zaustavi Božje volje. Amen!
Božji posegi so očitni tudi na posvetnih področjih, kot so posvetni glasba, šport, politika …
Nada Žgur: Nihče ne zaustavi Božje volje. Amen!
Božji posegi so očitni tudi na posvetnih področjih, kot so posvetni glasba, šport, politika …
VEČ ...|4. 3. 2021
VEČ ...|25. 2. 2021
Stanko Gerjol: Človek človeku
Stanko Gerjol: Človek človeku
VEČ ...|25. 2. 2021
VEČ ...|18. 2. 2021
Vladimir Anžel: Kvas družbe
Katoliško šolstvo
Vladimir Anžel: Kvas družbe
Katoliško šolstvo
VEČ ...|18. 2. 2021
VEČ ...|11. 2. 2021
Sebastjan Valentan: Z vsemi topovi
Le dva tedna po terorističnem napadu…
Sebastjan Valentan: Z vsemi topovi
Le dva tedna po terorističnem napadu…
VEČ ...|11. 2. 2021
VEČ ...|4. 2. 2021
Tadej Strehovec: Paradoks evtanazijskih držav
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
Tadej Strehovec: Paradoks evtanazijskih držav
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
Tadej Strehovec: Paradoks evtanazijskih držav
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
VEČ ...|4. 2. 2021
Tadej Strehovec: Paradoks evtanazijskih držav
Portugalski parlament je 29. januarja 2021 potrdil zakon o evtanaziji, njihov predsednik Marcelo Rebelo de Sousa pa se bo v treh tednih odločil, ali bo zakon podpisal oz. ga poslal v presojo na ustavno sodišče.
VEČ ...|28. 1. 2021
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
VEČ ...|28. 1. 2021
Bogomir Štefanič ml.: Nekaj naukov (ne)iskrene afere
V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi modrost, ki se ne ustavi pri jadikovanju nad težkimi razmerami, temveč poskuša iz njih potegniti koristna spoznanja za prihodnja ravnanja.
VEČ ...|21. 1. 2021
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti
Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti
Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).
VEČ ...|21. 1. 2021
VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)
Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.
Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)
Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.
Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)
Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.
Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.
VEČ ...|14. 1. 2021
Rok Blažič: Apokalipsa? Ne (še)
Predsednik, ki ne priznava volilnega poraza, jezna množica vdira v parlament, vojska je v pripravljenosti. Prizori, ki smo jih vajeni iz precej drugačnih krajev, kot je ameriška prestolnica, razen seveda v kakšnem apokaliptičnem filmu.
Celoten komentar lahko preberete v katoliškem tedniku Družina.
VEČ ...|7. 1. 2021
Simon Potnik: Vsak dobrodošel
Simon Potnik: Vsak dobrodošel
VEČ ...|7. 1. 2021
VEČ ...|31. 12. 2020
S pogumom do miru
Ko je prerok Samuel prišel z junico v Betlehem, da bi izbral primernega mladeniča za judovskega kralja, so ga mestni veljaki vprašali, ali njegov obisk prinaša mir.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
S pogumom do miru
Ko je prerok Samuel prišel z junico v Betlehem, da bi izbral primernega mladeniča za judovskega kralja, so ga mestni veljaki vprašali, ali njegov obisk prinaša mir.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
S pogumom do miru
Ko je prerok Samuel prišel z junico v Betlehem, da bi izbral primernega mladeniča za judovskega kralja, so ga mestni veljaki vprašali, ali njegov obisk prinaša mir.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
VEČ ...|31. 12. 2020
S pogumom do miru
Ko je prerok Samuel prišel z junico v Betlehem, da bi izbral primernega mladeniča za judovskega kralja, so ga mestni veljaki vprašali, ali njegov obisk prinaša mir.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
VEČ ...|17. 12. 2020
Boštjan Debevec: Teža evangelija
Boštjan Debevec: Teža evangelija
VEČ ...|17. 12. 2020
VEČ ...|10. 12. 2020
Igor Bahovec: Pot do nove civilizacije
Igor Bahovec: Pot do nove civilizacije
VEČ ...|10. 12. 2020
VEČ ...|3. 12. 2020
Alojzij Cvikl: Harmonija edinosti ali razglašenost v orkestru?
Alojzij Cvikl: Harmonija edinosti ali razglašenost v orkestru?
Alojzij Cvikl: Harmonija edinosti ali razglašenost v orkestru?
VEČ ...|3. 12. 2020
Alojzij Cvikl: Harmonija edinosti ali razglašenost v orkestru?
VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan
Peter Tomažič: Biti slišan
Peter Tomažič: Biti slišan
VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan
VEČ ...|19. 11. 2020
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
VEČ ...|19. 11. 2020
Slavko Rebec: Ko se zdi, da se kraljestvo maje
VEČ ...|12. 11. 2020
Mari Osredkar: Naučimo se sobivati
Znova so se zgodili teroristični napadi.
Mari Osredkar: Naučimo se sobivati
Znova so se zgodili teroristični napadi.
VEČ ...|12. 11. 2020
VEČ ...|5. 11. 2020
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom
Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom
Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom
Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.
VEČ ...|5. 11. 2020
Emanuela Žerdin: Zahvalna nedelja v prazni cerkvi z razkužilom
Lansko leto smo našo cerkev za zahvalno nedeljo čudovito okrasili.
VEČ ...|29. 10. 2020
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
VEČ ...|29. 10. 2020
p. Pepi Lebreht: Iz življenja (skozi smrt) v Življenje
VEČ ...|22. 10. 2020
Jože Plut: Splet-enost dogajanja
Jože Plut: Splet-enost dogajanja
VEČ ...|22. 10. 2020
VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
VEČ ...|15. 10. 2020
Hanzi Tomažič: Tudi naš praznik
VEČ ...|8. 10. 2020
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja
Anton Stres: Človekovo dostojanstvo in nedelja
VEČ ...|8. 10. 2020
VEČ ...|1. 10. 2020
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
Jože Ramovš: Šola solidarnosti do starejših
VEČ ...|1. 10. 2020
VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
VEČ ...|21. 9. 2020
Boštjan Debevec: Ujetniki strahu
VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje
Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?
Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.
Šport, ki povezuje
Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?
Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.
Šport, ki povezuje
Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?
Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.
VEČ ...|17. 9. 2020
Šport, ki povezuje
Pred meseci smo Slovenci dobili nov državni praznik, dan slovenskega športa, ki ga bomo prvič praznovali prav kmalu, 23. septembra. V vsaki državi imajo državni prazniki poseben pomen: spominjajo nas na ključne dogodke in vrednote, ki državljane združujejo in s tem oblikujejo. Ob njih se krepi narodna zavest in pripadnost. Zaradi njih se čutimo bolj povezane in složne, bolj pripravljene delati za skupno dobro. Pa ima šport res lahko takšno moč, da si zasluži poseben državni praznik?
Celoten komentar Jerneja Piska si lahko preberete na spletni strani katoliškega tednika Druzina.si.
VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
VEČ ...|10. 9. 2020
Janez Dolinar: Kam nas pelje COVID?
VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga
Jurij Paljk: Živa Draga
Jurij Paljk: Živa Draga
VEČ ...|3. 9. 2020
Jurij Paljk: Živa Draga
VEČ ...|27. 8. 2020
Drug drugega potrebujemo
Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...
Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.
Drug drugega potrebujemo
Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...
Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.
Drug drugega potrebujemo
Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...
Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.
VEČ ...|27. 8. 2020
Drug drugega potrebujemo
Novo šolsko in veroučno leto trka na vrata ...
Celoten komentar Jane Podjavoršek si lahko preberete na straneh katoliškega tednika Družina.
VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
Kakšni unovčitelji bonov?
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
Kakšni unovčitelji bonov?
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
VEČ ...|20. 8. 2020
Kakšni unovčitelji bonov?
»Človek, ki je mnogo potoval, je mnogo spoznal, kdor je veliko izkusil, bo pametno govoril,« je ena od misli modrega Siraha (Sir 34,9), ki na preprost način pove, zakaj naj bi človek potoval.
Celotni komentar Alenke Veber si lahko preberete na spletni strani tednika Družina.
VEČ ...|13. 8. 2020
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
VEČ ...|13. 8. 2020
Zate Marija nagelj je in rožmarin ...
Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh tednika Družina.
VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
VEČ ...|6. 8. 2020
Martin Golob: Pastoralna modrost in potreba
VEČ ...|30. 7. 2020
Peter Lah: Pogled z višarske gore
Priporočamo
|
Aktualno
Program zadnjega tedna
VEČ ...|5. 8. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. avgust 2021 ob 05-ih
Pogovor o
VEČ ...|4. 8. 2021
Pandemija kot generator politične nestabilnosti
Pandemija kot generator politične nestabilnosti
Spregovorili smo o mednarodno aktualnih temah in pogledali v nekatere neevropske države, ki so soočene s protesti in posledično politično nestabilnostjo. Dotaknili smo se vojaškega umika iz Afganistana ter odnosov med Iranom in Izraelom. Na vse omenjeno smo pogledali v luči globalnih igralcev - Združenih držav Amerike, Kitajske, Rusije in Evropske unije. Gosta sta bila politična analitika dr. Primož Šterbenc in dr. Bogomil Ferfila.
Za življenje
VEČ ...|31. 7. 2021
Toni Mrvič: Pohvale so krepčilo odnosov.
Toni Mrvič je terapevt, širše pa v zadnjih letih poznan po knjižni uspešnici, ki jo je napisal v soavtorstvu z Markom Juhantom, Iskreno o moških. V oddaji Za življenje bomo z njim govorili, zakaj smo ženske in moški včasih kot dva oddaljena planeta, kako se približati drug drugemu, kako preprečiti prekinitev odnosa in kako ga lahko poglobimo ter ustvarimo dolgotrajno vezo, v zadovoljstvo in izpolnitev obeh?
Dogodki
VEČ ...|24. 6. 2021
Oglašanje iz Triglavskega doma na Kredarici
V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.
Svetovalnica
VEČ ...|5. 8. 2021
Svobodna volja - možnost za vsakogar
Morda ste opazili, da je tudi v Sloveniji velik uspeh požel danski film z naslovom Nažgani, ki prikazuje, kako družba po eni strani alkohol obsoja, po drugi strani pa popivanje dopušča. O alkoholizmu smo govorili v tokratni Svetovalnici z dr. Romanom Paškulinom.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|3. 8. 2021
Bela mačica in pletilke
Majhna muca, ki se je stiskala ob robu ceste se je zasmilila materi, ki jo je odnesla svojima otrokoma. Skrbeli so zanjo, odšla je po svoje in se na poseben pravljični način zahvalila za njihovo dobroto. In kje v tej pravljici so pletilke? Prav v središču zahvale. Vabljeni k poslušanju.
Kulturni utrinki
VEČ ...|5. 8. 2021
Delavnica Naprej k zemlji, predstavlja Matevž Granda revija Outsider
Spominjamo se
VEČ ...|5. 8. 2021
Spominjamo se dne 5. 8.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
VEČ ...|5. 8. 2021
Olimpijska plakatna promenada
Pri Europlakatu so se v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije odločili poustvariti olimpijsko vzdušje v Ljubljani. V času olimpijskih iger so del Slovenske ceste v središču Ljubljane spremenili v olimpijsko promenado. Na 24-ih digitalnih zaslonih, v slovenskih športnih barvah, beli, modri in zeleni, so objavljali urnike tekmovanj slovenskih športnikov, njihove rezultate in aktualne vsebine iz družbenih omrežij olimpijske reprezentance Slovenije ter to povezali z oglasi olimpijskih sponzorjev. Govorili smo z Urbanom Korenjakom, direktorjem trženja pri Europlakatu.
Minute za kmetijstvo in podeželje
VEČ ...|5. 8. 2021
Jutri poljedelski dan KGZ Maribor. Prek zoom-a dosegljiv vsem!
KGZ Maribor jutri pripravlja t.i. poljedelski dan, ki bo vsem zainteresiranim dostopen prek spleta, aktivno bodo namreč lahko sodelovali prek aplikacije zoom. Posebno pozornost bodo namenili vedno večji težavi erozije na kmetijskih površinah, ki rezultira v izgubah rodovitne plasti zemlje, sicer pa nam je tokratno vsebino predstavil Timotej Horvat, mag. kmetijstva.