Bonton
V zadnji oddaji Oprostite, kaj pa bonton? še enkrat o prijetnem silvestrovanju, strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk pa naslavlja na poslušalce tudi novoletno voščilo.
Bonton
Bonton
Še vedno velja, da se v družbi ne šepeta? In kako je z opravljanjem - smo ga dolžni poslušati ali ga smemo prekiniti?
Bonton
Bonton
Če se po ulici sprehajate v paru, dežnik vedno nosi moški, sončnik pa nosi ženska sama. Tudi na pločniku pri srečevanju upoštevamo desno pravilo. Več pa v rubriki Oprostite, kaj pa bonton z Bojano Košnik Čuk.
Bonton
Bonton
Tako kot vsaka stvar se tudi bonton začne v družini. Včasih je prav boleče, ko imamo za vse druge več energije, potrpljenja in prijaznih besed, za najbližje, domače, pa zmanjka ...
Bonton
Bonton
Naj glasne zvoke cmokanja soseda za mizo preslišimo ali naj ga opomnimo? Če smo preveč potrpežljivi, se bo vedenjski vzorec ponavljal ...
Bonton
Bonton
Do katere ure zvečer smemo klicati na zasebno telefonsko številko? Katere jutranje ure so še prezgodnje za telefonske klice? O tem strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
Bonton
Bonton
Kaj menite o zastavah v cerkvi? To vprašanje je strokovnjakinji za kulturo vedenja Bojani Košnik Čuk zastavil naš poslušalec. Prisluhnite odgovoru.
Bonton
Bonton
Oprostite, kaj pa bonton?
Strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk nam dvakrat mesečno pomaga spoznavati ali osveževati pravila bontona. Ta so imela pri nas dolgo časa negativen prizvok kot ostanek malomeščanstva ali snobizma. Mednarodno priznana strokovnjakinja s področja diplomatskega in poslovnega protokola, tudi direktorica podjetja Bonton, pa pravi, da so postavljena prav zato, da nam olajšajo življenje in izboljšajo naše medsebojne odnose.
Srečanja
Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Svetovalnica
Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino
Za življenje
Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Radijski roman
Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu.
Via positiva
Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Kulturni utrinki
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.