Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spominJakob Omahna

23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

VEČ ...|23. 2. 2020
Jakob Omahna (1884 - 1942)
Župnika iz Dragatuša v Beli Krajini Jakoba Omahno so partizani ubili junija 1942. Kriv je bil, ker je pri italijanskih oblasteh posredoval za nekaj dragatuških in črnomaljskih faranov, ki so jih Italijani zaprli zaradi partizanskega napada na rudnik Kanižarica. Prav nekateri od teh, ki so jih na njegovo prošnjo izpustili, so ga kasneje prišli aretirat in ga odvedli v smrt. Njegove zemeljske ostanke so prenesli na pokopališče v Dragatušu šele aprila 1999.

Jože Bartolj

spominJakob Omahna

VEČ ...|16. 2. 2020
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Jože Bartolj

spomin Ivanka Novak Škrabec

Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.
VEČ ...|16. 2. 2020
Ivanka Novak Škrabec (1915 - 1942)
Nosečo učiteljico Ivanko Škrabec, poročeno Novak so partizani ubili 4. junija 1942. Njena krivda je bila, da je njen mož France Novak, sicer profesor kemije in begunec pred Nemci iz Gorenjske govoril, da partizane vodijo komunisti in da v tem ne vidi nič dobrega. Pri izkopu njenega trupla, so našli pismo njenemu nerojenemu otroku.

Jože Bartolj

spomin Ivanka Novak Škrabec

VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Jože Bartolj

spomin Ivan Salmič

Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.
VEČ ...|9. 2. 2020
Ivan Salmič (1914 - 1943)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil usodo belokranjskega duhovnika, sicer redovnika križniškega reda Ivana Salmiča. Ker je med nemško ofenzivo rešil življenje osmim viniškim možem in fantom, ki so bili določeni za ustrelitev, so ga partizani obdolžili sodelovanja z Nemci in ga 13. novembra 1943 ustrelili v gozdu pod Žežljem.

Jože Bartolj

spomin Ivan Salmič

VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spomin Narte Velikonja

Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.
VEČ ...|2. 2. 2020
Narte Velikonja (1891 - 1945)
Prisluhnete lahko, kakšna je bila usoda katoliškega laika, pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga partizani aretirali takoj po vkorakanju v Ljubljano maja 1945. Zaradi njegove knjige Malikovanje zločina so ga junija istega leta na montiranem procesu obsodili na smrt in jo dan po procesu tudi izvedli.

Jože Bartolj

spomin Narte Velikonja

VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spomin Franc Kek

Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.
VEČ ...|26. 1. 2020
Franc Kek (1895 – 1943)
V prispevku o slovenskih mučencih 20. stoletja je dr. Metod Benedik predstavil usodo novomeškega duhovnika Franca Keka, ki so ga partizani zaprli v času, ko so po kapitulaciji Italije zavzeli Novo mesto. Še pred prihodom Nemcev so ga v konec oktobra 1943 ustrelili v gozdu Padež.

Jože Bartolj

spomin Franc Kek

VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spomin brata Murgelj Anton Murgelj Alojzij Murgelj

Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.
VEČ ...|19. 1. 2020
Brata Alojzij (1923 - 1942) in Anton (1918 - 1942) Murgelj
Dr. Metod Benedik je predstavil preprosta verna fanta Antona in Alojzij Murgelj iz Prečne na Dolnjskem, ki so ju komunisti ubili skupaj z njunim župnikom Jankom Komljancem junija 1942 pod gradom Hmeljnik.

Jože Bartolj

spomin brata Murgelj Anton Murgelj Alojzij Murgelj

VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spomin Srečko Huth

Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.
VEČ ...|12. 1. 2020
Srečko Huth (1907 – 1943)
Spoznali smo duhovnika Srečka Hutha, ki so ga partizani preoblečeni v nemške uniforme aretirali 18. oktobra 1943 in ga dan kasneje, po hudem mučenju, umorili pod Koprivnikom.

Jože Bartolj

spomin Srečko Huth

VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Jože Bartolj

spomin Janko Komljanec

Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.
VEČ ...|5. 1. 2020
Janko Komljanec (1892 – 1942)
15. junija 1942 so partizani zvečer obkolili župnišče V Prečni. Župnika Komljanca, farovškega hlapca Alojza Pašiča iz Semiča ter dva brata z Daljnega Vrha, Antona in Alojza Murglja, so odgnali proti gradu Hmeljnik. Tam so jih pretepali in drugače zasliševali. V neki dolinici severno od gradu Hmeljnik so 17. junija 1942 župnika in njegove sotrpine hudo mučili in slednjič umorili.

Jože Bartolj

spomin Janko Komljanec

VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Jože Bartolj

spomin Franc Kramarič

Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.
VEČ ...|29. 12. 2019
Franc Kramarič (1908 – 1942)
V noči na 3. september 1942 so partizani v Loški dolini ubili več ljudi in zažgali njihove domove. Kaplan je bil tedaj v svoji sobi. Partizani so nasilno vdrli v hišo in eden od njih je ustrelil kaplana, ko je klečal ob postelji.

Jože Bartolj

spomin Franc Kramarič

VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spomin Placid Grebenc

p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.
VEČ ...|22. 12. 2019
p. Placid Grebenc (1909 - 1943)
Po italijanski kapitulaciji so p. Placida Grebenca zajeli partizani in ga po skoraj dveh mesecih zasliševanj in mučenj skupaj s še 22. ujetniki ubili v gozdu pri Grčaricah konec oktobra 1943.

Jože Bartolj

spomin Placid Grebenc

VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spomin Janez Pavčič

Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.
VEČ ...|15. 12. 2019
Janez Pavčič (1923 - 1942)
Tokrat nam je dr. Metod Benedik predstavil učiteljiščnika, bizoviškega organista Janeza Pavčiča, ki so ga komunisti iz sovraštva do vere, ubili maja 1942.

Jože Bartolj

spomin Janez Pavčič

VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestan slovenski mučenci spomin

Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.
VEČ ...|8. 12. 2019
Vera Lestan (1908 – 1943)
Tokrat smo spoznali usodo učiteljice Vere Lestan iz Mirna, ki so jo partizani, ker ni hotela sodelovati s komunisti, odpeljali 14. novembra 1943 in se ni več vrnila.

Jože Bartolj

Vera Lestan slovenski mučenci spomin

VEČ ...|1. 12. 2019
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.

Jože Bartolj

Alojzij Breznik

Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.
VEČ ...|1. 12. 2019
Alojzij Breznik (1919-1943)
Bogoslovca Alojzija Breznika so kot ranjenega bolničarja partizani ustrelili ob padcu gradu Turjak septembra 1943.

Jože Bartolj

Alojzij Breznik

VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.
VEČ ...|17. 11. 2019
Anica Drobnič (1898-1943)
Učiteljica Anica Drobnič je bila edina ženska obsojena na smrt na Kočevskem procesu 1943. O njenem življenju in mučeništvu pa v prispevku p. dr. Metoda Benedika.

Jože Bartolj

Anica Drobnič

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.
VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|21. 2. 2020
Zgodovine niso nikoli pisali pasivni ljudje

Tokratni komentar tedna je pripravil dr. Laris Gaiser, predsednik Panevropskega gibanja Slovenije.

Zgodovine niso nikoli pisali pasivni ljudje

Tokratni komentar tedna je pripravil dr. Laris Gaiser, predsednik Panevropskega gibanja Slovenije.

Laris Gajser

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 2. 2020
P. mag. Branko Cestnik o odzivu na Emo 2020, antijanšizmu, trenutni politični situaciji in drugih perečih temah

V oddaji je bil z nami urednik, pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. V pogovoru smo se ozrli na aktualno družbeno problematiko tako v državi kot v Cerkvi. Oddajo vedno začnemo z dobro novico in jo nato nadaljujemo z manj dobrimi. Teh pa je žal veliko. Oddaja želi razbijati stereotipe in katoličanom pomagati na poti samozavestnega krščanskega prepričanja.

P. mag. Branko Cestnik o odzivu na Emo 2020, antijanšizmu, trenutni politični situaciji in drugih perečih temah

V oddaji je bil z nami urednik, pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. V pogovoru smo se ozrli na aktualno družbeno problematiko tako v državi kot v Cerkvi. Oddajo vedno začnemo z dobro novico in jo nato nadaljujemo z manj dobrimi. Teh pa je žal veliko. Oddaja želi razbijati stereotipe in katoličanom pomagati na poti samozavestnega krščanskega prepričanja.

Jože Bartolj

komentardružbapolitika

Duhovna misel

VEČ ...|26. 2. 2020
Se postíš ?

Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in si umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. (Mt 6, 17 – 18)

Se postíš ?

Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in si umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skrivnem. (Mt 6, 17 – 18)

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2020
Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Vse je milost!

Pustna Sobotna iskrica je imela letos veliko skrbi. Ob koncu pa neizmerno veliko veselja. Jure ešek se v komentarju zahvali za darove in spregovori o vezeh, ki bogatijo in spoznanjih, ki bodo ostala. Ne le v Burundiju, za katerega so poslušalci Radia Ognjišče darovali skoraj 125.000 evrov.

Jure Sešek

družbaduhovnostkomentarodnosipustna sobotna iskricaburundidobrodelnostvesna hitibogdana kavčič

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 2. 2020
Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Izjemen uspeh 14. licitacije vrednejšega lesa, Senzor za spremljanje hranil v tleh

Jože Mori z ZGS je podčrtal uspehe na letošnji 14. licitaciji lesa. Martin mavsar s KGZ Novo mesto pa je predstavil EIP projekt, ki želi razviti senzor za merjenje hranil v tleh.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjesvetovanje

Ritem srca

VEČ ...|26. 2. 2020
Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Pepelnična sreda in postna glasba - Ritem srca XXL

Z glasbenim izborom smo tokrat sledili vsebini praznika pepelnične srede, ki vabi, da se srečamo z lastno šibkostjo in grešnostjo. Šele priznanje naše ranjenosti nam namreč omogoči, da se srečamo z Njegovo milostjo.

V oddaji smo slišali: ABEND - Kdo sem jaz, Casting Crowns - Awaken me, Jon Foreman - White As Snow, Svetnik – Ko ne zmorem, Eclipse6 - Come Thou Fount of Every Blessing, Matt Redman - You Alone Can Rescue, The Brilliance - Dust We Are And Shall Return, Fred Hammond - Give Me A Clean Hear, Paul & Rita Baloche - Jesus You Are, Emanuel – Le v Bogu umiri se, All Sons & Daughters - Rest In You, Alfa in Omega – Vedno si z menoj, Athenas - Todo Lo Haces Nuevo, Matt Marvane – Je Chanterai, IMPACT - Mon secours est en Toi, Gungor - Beautiful Things, Chelsea Moon & Franz Brothers - What Wondrous Love Is This, Skromni band – Ni je večje Ljubezni.

Tadej Vindiš, Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbapepelnicapostduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|26. 2. 2020
Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Sara in Drago Jerebic: O zakonskem odnosu in o postu.

O krizah v zakonskem odnosu, vzgoji in postu sta v Pogovoru o govorila zakonska in družinska terapevta Sara in Drago Jerebic.

Silvestra Sadar

duhovnostodnosiodnosivzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Razstava France Rotar (1933–2001)

Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturaFrance RotarBernarda StenovecZala Hriberšek

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 2. 2020
Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič: Privoščimo si tudi post od manipulativnih medijev

Ali lahko zaupamo medijem, ki tako očitno in pristransko navijajo za ene, demonizirajo druge in delajo za tretje? Zdrava pamet pravi: ne moremo in ne smemo! Zato bi bilo pametno, da si privoščimo post od teh medijev. Jih ne gledamo, ne poslušamo, jim ne sledimo. Jih morda celo odpovemo in se obrnemo k bolj užitnim oz. resnicoljubnim. Seveda bomo pri tem previdni in nezaupljivi, kajti osel gre samo enkrat na led, človek pa večkrat. A družbeno političnim agitatorjem moramo dati vedeti, da smo jih spregledali, Tudi jih ne cenimo, čeprav se njihovemu vplivu ne moremo docela odtegniti.

Andrej Marko Poznič

politikadružba