Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)
V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.
VEČ ...|3. 11. 2019
Franc Nahtigal (1900 – 1942)
17. junija 1942 je prišlo po šentrupertskega župnika Franca Nahtigala dvanajst partizanov v tamkajšnje župnišče. Zahtevali so, da mora župnik s kaplanom takoj z njimi. Odpeljali so ju v svoje taborišče, ki je bilo v gozdu med Roženberkom in Cirnikom. Po hudem mučenju so župnika Nahtigala in kaplana Cvara ter še nekatere druge dan kasneje zverinsko umorili.

Jože Bartolj

Franc Nahtigal

VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.
VEČ ...|27. 10. 2019
Antonija s. Karmela Premrov (1912 – 1949)
Sestra Karmela je po razpustu njenega samostana opravljala delo organistke v Cerknici. Zato je bila komunističnim oblastem v napoto. Ko je šla 14. januarja na pevsko vajo, so jo neznanci prijeli, jo vrgli v avto ter jo potem več dni mučili in končno umorili. Njeno truplo so odvrgli v Cerkniško jezero, kjer so ga našli leta 1951.

Jože Bartolj

Antonija sestra Karmela Premrov

VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.
VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)
Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.
VEČ ...|13. 10. 2019
Janez Strašek (1906 – 1947)
Na cvetno nedeljo, 30. marca 1947, je Janez Strašek v župniji Ozalj na Hrvaškem opravil jutranjo sv. mašo, nato pa bi moral imeti v Sveticah pozno mašo, t.i. »poldanco«. Ljudje so ga čakali, a ga ni bilo. Naslednji dan so ga našli ubitega v gozdu in pokritega z listjem. Ustreljen je bil z lovsko puško.

Jože Bartolj

Janez Strašek

VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.
VEČ ...|6. 10. 2019
Emil Kete 1920 - 1944
Tokrat lahko spoznaate življenjsko zgodbo bogoslovca Emila Keteja rojenega 1920, ki s ga partizani zajeli konec leta 1944, ko je doma obiskal na smrt bolnega očeta. Nato so ga po 14 dneh mučenja ubili v bližini Šempasa na Goriškem. Predstavil ga je dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Emil Kete

VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.
VEČ ...|29. 9. 2019
Marica Nartnik (1905 - 1942)
V Rubriki o Slovenskih mučencih 20. stoletja Srce se ne boji lahko spoznate katoliško učiteljico Marico Nartnik, ki so jo partizani po mučenju ubili junija 1942 pri Semiču. Njena krivda je bila, da ni sprejemala kumunistične ideologije. Njeno življenje je predstavil kapucin p. Metod Benedik.

Jože Bartolj

Marica Nartnik

VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.
VEČ ...|22. 9. 2019
Življenje duhovnika Naceta Nadraha
Tokrat smo spoznali življenje duhovnika Naceta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je neznanec iz sovraštva do vere umoril januarja 1947. Rubriko pripravlja dr. Metod Benedik.

Jože Bartolj

družba duhovnost spomin

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.
VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)
Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.
VEČ ...|1. 9. 2019
Zakaj govoriti o slovenskih mučencih 20. stoletja?
Zato, ker so tudi na slovenskem, kot tudi drugje v Cerkvi, vedno bili ljudje, ki so želeli biti dosledni kristjani, ki niso nikoli prenehali prisluškovati Gospodovi besedi in so jo želeli uresničevati. To so svetniki, ki so božjo besedo vzeli zares in so po njej živeli. Najdemo jih v vseh mogočih okoliščinah, stanovih in poklicih.

Jože Bartolj

izobraževanje duhovnost družba

Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|14. 11. 2019
Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|14. 11. 2019
Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Poročna in svečana moda

Za najlepše trenutke življenja se skrbneje oblečemo. Z obleko povdarimo dogodek, mu vlijemo spoštovanje in s prav izbrano obleko izkažemo odnos do sebe in vseh drugih ljudi, ki so del dogajanja. Martina Čižman vodi razstavno - prodajni salon ModArt v Domžalah, kjer že četrt stoletja svetuje za stilsko usklajenost in celostno podobo ob posebnih dogodkih, kot so poroka, krst, birma, gala večeri, koncerti, praznovanja, sprejemi in podobno.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamodasvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 11. 2019
Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Martinovo in vloga svetnikov v današnjem času

V oddaji smo gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta. Govorili smo o Martinovem in vlogi svetnikov v današnjem času, pa tudi o obletnici padca Berlinskega zidu in 100-letnici nastanka Univerze v Ljubljani ter vlogi teologov pri tem.

Tanja Dominko

družbaduhovnostkulturakomentarpogovor

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 11. 2019
Basbaritonist Luka Debevec Mayer o svoji koncertni turneji

Basbaritonist Luka Debevec Mayer o svoji koncertni turneji

Jože Bartolj

Luka Debevec Mayer