Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
23. 11. 2020
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|23. 11. 2020
Le nocoj še lunca mila
Večglasno,počasno in ubrano petje odlikuje ljudske pevke sveti Jurij obŠčavnici in Dobovske pevce, ki so nastopili v tokratni oddaji izcikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 11. 2020
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
VEČ ...|16. 11. 2020
Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomkes predstavitve monografije Narečje ter ljudsko glasbeno in plesnoizročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes, avtorjev dr.Suzane Todorović in Marina Kranjaca, ki je bilo v začetku oktobra vDekanih.
VEČ ...|9. 11. 2020
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|9. 11. 2020
Sladko vince piti, to me veseli
Slovencismo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih,kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano sštevilnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izrazgostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudipesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so seoglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|2. 11. 2020
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
VEČ ...|2. 11. 2020
Smrt se že bliža vse ure, vse dni, ko nam bo zaprla oči
Smrt,velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja,je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji inverovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem. Napraznik spomina vseh vernih rajnih smo oddajo o ljudski glasbipletli z mrliškimi napevi in v njih razodeli podobo naših ljudi dosmrti.
VEČ ...|26. 10. 2020
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
VEČ ...|26. 10. 2020
Kam bova vandrala
Voddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajaliposnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, na kateri je bilo letospredstavljeno izročilo dvojezičnih pesmi.
VEČ ...|19. 10. 2020
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
VEČ ...|19. 10. 2020
Odmevi s prireditev Fantje po polj gredo
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki jih sredi oktobra v Račni pri Grosuplju pripravljajo tamkajšnji domači ljudski pevci – skupina Zarja.
VEČ ...|12. 10. 2020
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
VEČ ...|12. 10. 2020
Poslušajte štimo mojo
Tokratna oddaja je prinesla odlomke s predstavitve monografije Poslušajte štimo mojo, avtorice etnologinje in slavistke, sodelavke Glasbenonarodopisnega inštituta dr. Marije Klobčar. Knjiga razkriva, kdo so bili potujoči pevci v posamičnih obdobjih, kakšno je bilo njihovo mesto v družbi, na katere potrebe so se odzvali s svojimi pesmimi in kako je njihova ustvarjalnost s ponarodevanjem obstajala med ljudmi.
VEČ ...|5. 10. 2020
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
VEČ ...|5. 10. 2020
Pri nas na Štajerskem
V prvi oktobrski oddaji o ljudski glasbi so nas s svojim petjem in igranjem razveseljevali pevci in godci društva kmečkih žena Oplotnica ter pevke iz Bezine pri Slovenskih Konjicah.
VEČ ...|28. 9. 2020
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
VEČ ...|28. 9. 2020
Povedali so
V zadnji septembrski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je avtorica oddaje s tremi člani Folklornega društva Brusači Radeče predstavila knjigo Povedali so. V njej so opisane navade, šege, pesmi in plesi v Radečah in okolici.
VEČ ...|21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|21. 9. 2020
Poslušam kovača
Poslušam kovača je naslov zgoščenke, na kateri so dokumentirane ljudske pesmi, viže in govor iz kraja Lokovec. Zvočno gradivo, ki ga je v letih od 1992 do 2007 zbrala in uredila Ljoba Jenče, smo predvajali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|14. 9. 2020
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
VEČ ...|14. 9. 2020
Napevi in viže s Primorske
Pred državnim praznikom Dan vrnitve Primorske k matični domovini smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte poslušali napeve in viže s Primorske. Pele so pevke Korenine, Društvo podeželskih žena Gornje Posočje, pevke ljudskih pesmi Kulturno društvo Kraški šopek Sežana; igrali pa Palmiro Krmac iz Marezig in godci Kulturno društvo Mandrač Koper.
VEČ ...|7. 9. 2020
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
VEČ ...|7. 9. 2020
Mladi pojejo in plešejo
Zakorakali smo v novo šolsko leto, zato smo za prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte izbrali nekaj posnetkov mladih, ki se srečujejo z ljudskim glasbenim izročilom. Nastopili so člani Otroške folklorne skupine Šentlora in Šentjerneja, pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča ter pevke in godci Folklorne skupine Podkuca iz OŠ Naklo in KD Dobrava Naklo.
VEČ ...|31. 8. 2020
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|31. 8. 2020
Spomin na srečanja v Koritnem nad Oplotnico
V zadnji avgustovski oddaji smo se s krajšimi odlomki sprehodili skozi minula srečanja pevcev in godcev, ki na nedeljo po velikem šmarnu potekajo v poznogotski cerkvi sv. Miklavža v Koritnem nad Oplotnico.
VEČ ...|24. 8. 2020
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
VEČ ...|24. 8. 2020
Stopničasto petje
Najbolj običajno fantovsko ljudsko petje barvajo trije po melodičnih linijah različni glasovi; glas, ki poje naprej in ponavadi vodi osnovno melodijo, drugi, ki jo največkrat presega v terčnem razmerju in bas, ki postavlja temelje. V tokratnem druženju ob ljudski glasbi so nastopili Fantje s Preske in pevci z Globokega. Obe moški pevski skupini se predstavljata s triglasnim fantovskim petjem, z močno prepletenimi glasovi, sproščenim podajanjem in stopničastim petjem, kjer se intonacija iz kitice v kitico spreminja.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|17. 8. 2020
Ne de mi več rasla travica zelena
Prekmurje je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime. V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo s pesmimi in vižami iz Prekmurja obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni.
VEČ ...|10. 8. 2020
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
VEČ ...|10. 8. 2020
Marija ima krancel zlat
Prihajajoči praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo obeležili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte. V njej smo razgrnili, kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater.
VEČ ...|3. 8. 2020
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
VEČ ...|3. 8. 2020
To ti pravim, ljuba žena
V prvi avgustovski oddaji o ljudski glasbi so nastopili trije zakonski pari, ki jih med drugim povezuje tudi ljubezen do petja ljudskih pesmi. Peli so zakonca Urbančič iz Ljubljane, zakonca Donko iz Gornje Bistrice in zakonca Anzeljc s Hudega vrha na Blokah.
VEČ ...|27. 7. 2020
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 7. 2020
Odpiraj okence, že dolgo čakam te
V občino Podlehnik sem se velikokrat odpravila po pesmi k tamkajšnjim pevcem, saj se le-ta lahko pohvali z več skupinami ljudskih pevcev. Tam so med drugim doma ljudske pevke Trstenke, ljudski pevci Kopači in Jablovški pevci, ki se vsako leto zberejo in zapojejo na prireditvi v Podlehniku. Njihovo petje je odmevalo v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|20. 7. 2020
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|20. 7. 2020
Sestre Nedeljko, sestre Jakob in sestre Kopinske
Ni veliko skupin, v katerih tradicijo družinskega petja nadaljujejo otroci. Pa vendarle, tekom večletnih terenskih popotovanj po naši deželi, sem spoznala preproste, skromne, zgovorne in ljudski pesmi predane sestre Nedeljko iz Savcev v Prlekiji, sestre Jakob iz Zavrha nad Dobrno in sestre Kopinske iz Cirkulane. Tri ženske pevske skupine, v katerih se družijo in pojejo sestre, so nastopile v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|13. 7. 2020
Odmevi s prireditev Pa se sliš
Ljudske pevke Žejno delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Pevke se udeležujejo različnih prireditev po Sloveniji, druženja pevcev in godcev pa sredi junija pripravljajo tudi v domačem kraju. Do zdaj so izvedle 14 srečanj z naslovom Pa se sliš. Vabilu smo se večkrat odzvali tudi z Radia Ognjišče in prireditve zvočno zapisali. Nekaj odlomkov z njihovih druženj iz preteklih let je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 7. 2020
Slovenska Istra na ekološki kmetiji Pr Laškarju v Zabočevem
Zadnjo soboto v juniju je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 12. večer slovenskega ljudskega izročila. Na letošnji prireditvi je bila obiskovalcem predstavljena Slovenska Istra v izvedbi skupine Zingelci. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|29. 6. 2020
Na poljci na hišca stoji
V zadnji junijski oddaji o ljudski glasbi smo se z glasbo podali na Gorenjsko, kjer deluje kar nekaj skupin, ki so se ljudskega petja in godčevstva naučili, priučili od starejših, večina pa po terenskih posnetkih. Nastopile so mlade pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Pôdkuca iz Osnovne šole Naklo in Kulturnega društva Dobráva Naklo, pevke ljudskih pesmi pri folklorni skupini Karavanke iz Tržiča ter člani Kulturnega društva Jérbas iz Tržiča.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|22. 6. 2020
Zdaj smo poželi, bodimo veseli
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov s srečanj ljudskih pevcev Eno pesem peti, iz leta 2010, 2011 in 2012. Prireditev je vsako leto v dveh delih potekala konec marca in v začetku aprila na Keblju, dan pozneje pa v Gorenju.
VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
VEČ ...|15. 6. 2020
Vesel smo mi na svet
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo predvajali nekaj obsežnega pesemskega gradiva, ki ga v svojem repertoarju hranijo Ljudski pevci iz Tepanja.
VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|8. 6. 2020
To pesem so pa peli
Družino Miklavž iz Mislinje pod Pohorjem, ljudske pevce s Prevorja na Kozjanskem in vokalno skupino Leščeček iz Veržeja odlikuje večglasno, počasno in ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Nekaj njihovega gradiva smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|1. 6. 2020
Pevki z Gorenjske
Gostji prve junijske oddaje o ljudski glasbi sta bili, ne samo na Gorenjskem, temveč tudi drugod, dobro pozni navihani, hudomušni in šaljivi pevki Ani Rehberger z Zgornjega Brnika in Francka Rozman s Spodnje Bele pri Predvodru. S svojim petjem in humorjem razveseljujeta staro in mlado na različnih prireditvah v domačem kraju, pa tudi na bolj intimnih družinskih praznovanjih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|25. 5. 2020
Ljubezen pa ne mine, ona vekomaj živi
Vabljeni k poslušanju redne tedenske oddaje o slovenski ljudski glasbi, ki je bila spletena iz venčka ljubezenskih pesmi.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|18. 5. 2020
Šmarnična pobožnost Mariji v čast
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|11. 5. 2020
Spomini na srečanja družin v Mozirju
V oddaji o ljudski glasbi smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih minulih srečanj pevskih družin, ki se že tradicionalno, okoli jurjevega, odvijajo v Mozirju.
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|4. 5. 2020
Sredi lepe te pomladi svetega Florjana god
Sveti Florjan je zavetnik gasilcev in skoraj ni gasilskega doma, ki ne bi imel upodobljenega tega rimskega vojščaka, ki so ga v starem veku utopili. Verjetno je nadomesti neko vodno božanstvo. Na ta dan je v preteklosti bilo ponekod prepovedano kuriti, oziroma opravljati dela, ki so povezana z ognjem, drugod pa so bile znane šege obrednega kurjenja. Še danes pa hodijo ponekod ob tem prazniku koledovat s posebno florjanovsko pesmijo in v zameno pobirajo jajca.Florjanovske kolednice so se oglašale v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte,
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|27. 4. 2020
Preljuba si ti pomlad
V zadnji aprilski oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so nastopili mešana skupina Jesensko cvetje iz Šentjurja, Robnikovi sestri iz Konjskega vrha nad Lučami in Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|20. 4. 2020
Obhodi jurjevskih kolednikov
Praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo v oddaji o ljudski glasbi obeležili s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|13. 4. 2020
Kristus je vstal
Kristjani se na velikonočni ponedeljek, na dan po prazniku velike noči, spominjamo Jezusovega prikazovanja njegovim učencem na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek navadno obiščemo svoje bližnje. Letos pa se veselimo novice o Kristusovem vstajenju le v ožjem družinskem krogu. Za veselo razpoloženje so v praznični oddaji o ljudski glasbi poskrbeli godci.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|6. 4. 2020
S pesmijo v predvelikonočni čas
V velikonočnem času, času premišljevanj in molitev, so se na Slovenskem pele rožnovenske pesmi. S postnimi napevi, ki so polni svetopisemskih pogledov na Jezusovo trpljenje in Marijino svetost, ter pripovednimi pesmimi, bomo pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|23. 3. 2020
Dober večer, mamica
V tokratni oddaji smo obeležili bližajoči praznik; materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Zato smo dali prostor ženskam, oziroma ženskemu ljudskemu večglasnemu petju. Iz našega arhiva smo namreč izbrskali nekaj skupin pevk ljudskih pesmi, ki delujejo v organizirani obliki znotraj različnih društev.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|16. 3. 2020
Kolkokrat smo skupaj bli, lepe pesmi pevali
Prvo nedeljo v marcu smo bili povabljeni na 11. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Mirno Peč na Dolenjskem. Tamkajšnje ljudske pevke Čebelice so s prireditvijo obeležile 18 let organiziranega delovanja. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 3. 2020
Imel je oče pet sinov
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so na slovenski kulturni praznik v Šmartnem v Tuhinju pripravili koncert. Na njem so se domačinom predstavili z vsebinsko raznolikim programom, v goste pa povabili pevsko skupino Katice. Odlomke s prireditve je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|2. 3. 2020
Ljudske pevke Rogatec
Ljudske pevke iz Rogatca izhajajo iz domačega, družinskega petja. V organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. S svojimi nastopi so izredno dejavne v domačem kraju in bližnji okolici. Njihov repertoar obsega vsebinsko raznolike napeve. Nekaj obsežnega gradiva so predstavile v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|24. 2. 2020
Pustni obhodi
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali bogato dediščino fašenka s Ptujskega in Dravskega polja, orače iz haloškega zaselka Strajna, škoromate iz Brkinov, Cerkljanske laufarje in pústarje iz Grgarske kotline.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|17. 2. 2020
Ljudsko v urbanem 2020
V začetku februarja je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ljubljana, pripravil območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Na prireditvi, ki so jo naslovili Ljudsko v urbanem, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, je nastopilo devet skupin in posameznikov, ki delujejo znotraj različnih Kulturno - umetniških in folklornih društev v Ljubljani. Odlomke s srečanja je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
VEČ ...|10. 2. 2020
Trije kovači postopači
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je sredi januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|3. 2. 2020
Mat Marija Svečanska, vekomaj si slavljena
Prva februarska oddaja o ljudski glasbi je namenjena svečniškem koledovanju. Svečniško pesem so zapele Ljudske pevke iz Rogatca in Ljudske pevke s Tinja. V oddaji pa smo predvajali tudi odlomke z lanskoletnega svečniškega koledovanje Kvarteta Grče iz Dobrne in svečniških kolednikov z Vitanja.
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
VEČ ...|20. 1. 2020
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|20. 1. 2020
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|13. 1. 2020
Na temu svet veselo živet, na onemu svet pa v nebesih pri Bogu sedet
V tokratni oddaji smo se s krajšimi odlomki spomnili nekaterih srečanj pevcev in godcev, ki smo jih zabeležili v naših oddajah v letu 2019.
VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|6. 1. 2020
Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji grejo k nam
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapôjte, godci zagodte smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
VEČ ...|30. 12. 2019
Božji nam je rojen sin
Zadnja oddaja iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte je bila spletena z obredji božično-novoletnega koledovanja.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|23. 12. 2019
Sestri Apšner iz Gmajne v Pamečah
Sestri Apšner; Ivana Žvipelj in Marija Pohovnikar sta se predstavili kot duet Gmajnice. Ubrano, barvno usklajeno, odprto in čvrsto je njuno dvoglasje. Pesmi, nabrane na Koroškem in Savinjsko-štajerskem območju, sta zvočno dokumentirali na zgoščenko Kje s pa ptička pesem čula. Nekaj smo jih predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
VEČ ...|16. 12. 2019
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
VEČ ...|16. 12. 2019
Ribniški fantje
Iz Ribnice na Pohorju prihajajo Ribniški fantje, ki delujejo v okviru KUD Stane Sever Ribnica na Pohorju. Skupino sestavlja pet pevcev, ki so dejavni v različnih pevskih zasedbah v domačem kraju, enajsto leto pa se družijo ob petju ljudskih pesmi. Ribniški fantje so bili gosteje tokratne oddaje.
VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
VEČ ...|9. 12. 2019
Napev – odsev 2019
Letošnja državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev – odsev 2019 je bila namenjana predstavitvi zanimivih in kakovostnih programov glasbenih poustvarjalcev. Odlomke s srečanja, ki je bilo 16. novembra v Artičah, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Priporočamo
|
Aktualno
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|23. 11. 2020
Nismo nacionalisti, če praznujemo dan Rudolfa Maistra
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.
Duhovna misel
VEČ ...|25. 11. 2020
Kako odgovarjati
Todapreden se bo vse to zgodilo, bodo stegnili roke po vas, preganjalivas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imenavlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost zapričevanje.
(Lk 21, 12-13)
Globine
VEČ ...|10. 11. 2020
O žalovanju
V novembrskih Globinah smo razmišljali o temi, ki jo hitro odrinemo na stran: o žalovanju in poslavljanju. V resnici je smrt vsak trenutek blizu, kar morda bolj občutimo v časih, ko svet stiska pandemija... Z nami je bil turniški župnik minorit p. Toni Brinjovc, ki je delil svoj pogled na zmotna prepričanja o žalovanju, ki so še kako razširjenja med nami. Povezava do video posnetka oddaje: https://www.facebook.com/RadioOgnjisce/videos/801050024029466/
Naš pogled
VEČ ...|24. 11. 2020
Virus je odprl rane na številnih področjih
Z veliko mero negotovosti vstopamo v letošnji adventi čas. Kaj bo? Kakšne spremembe se uveljavljajo v družbi, bodo zahtevne, pre-velike? Se jim bomo zmogli prilagoditi, bomo imeli dovolj za dostojno življenje? Vse to in še marsikaj, se mota po glavi slehernika. Kako vstopiti ob epidemiji in ob prej omenjenih dejstvih, ko se marsikaj preobraža, v advent, se pripraviti na »veselo« novico? Razmišljala je Nataša Ličen.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi
»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|26. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Komentar Družina
VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan
Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.
Spominjamo se
VEČ ...|26. 11. 2020
Spominjamo se dne 26. 11.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče