Is podcast
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Založba Družina je izdala posebno izdajo revije SLO časi, kraji, ljudje - Ukrajina in Slovenija, slovanska naroda v trpljenju in zorenju, ki v ospredje postavlja stoletne zgodovinske vezi med narodoma. Revijo v kateri boste našli prispevke najboljših slovenskih poznavalcev ukrajinske zgodovine, smo predstavili z urednico Katarino Jurjávčič iz Muzeja Novejše in sodobne zgodovine.
Poleg tega ste lahko slišali tudi nekaj begunskih zgodb ljudi, ki so se znašli na naših tleh.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je lani pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat lahko prisluhnete dvema prispevkoma iz tega posveta. Dr. Stane Granda je spregovoril o Pučnikovem članku O Dilemah našega kmetijstva, to je analizi kmečkega vprašanja objavljena v reviji Perspektive leta 1963, publicist mag. Igor Omerza pa je predstavil ohranjene Udbovske dokumente o Jožetu Pučniku.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko enajsti oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je predstavil tragično usodo učiteljice Anice Drobnič iz Bégunj pri Cerknici, ki je bila ena od obtoženih na smrt na montiranem Kočevskem procesu leta 1943. Njeni domači so ob prekopu leta 2003 povedali, da so prepričani, da so jo partizani ubili iz sovraštva do njenega dela na verskem področju. Ubili so jo zato, ker je bila tako verna, ker je delala za Cerkev, ker je delala za katoliško prosveto.
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil sveže upokojeni, zadnji direktor ukinjenega Muzeja Novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. Večji del oddaje smo se ukvarjali s terminom novostalinizem, ki se pod našo skrajno levičarsko vlado vse bolj uveljavlja. 23. avgust je bil evropski dan spomina na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja. Zakaj si nekateri še vedno ne zmorejo priznati, da v družbo fašizma in nacizma sodi tudi komunizem?
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
Zdaj že ukinjeni Muzej slovenske osamosvojitve je 3. in 4. oktobra lani, pripravil posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Na njem je več sogovornikov obudilo spomin na očeta samostojne slovenske države, od katerega smrti je minilo že dvajset let. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dr. Alešu Gabriču, ki je spregovoril o cenzuri Pučnikovih tekstov, prof. dr. Ludvik Toplak pa ob naslovu: Srečanja z Jožetom Pučnikom.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
predstavljali smo knjigo dr. Dimitrija Rupla z naslovom “Pomen osamosvojitve” in s podnaslovom “Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve”. Knjiga je izšla spomladi, v njej pa je predstavljena zgodovinska in politična analiza ključnih slovenskih in mednarodnih pobud, ki so vplivale na osamosvojitev Slovenije. Avtor se opira na obsežno raziskavo in osebne izkušnje, da predstavi pomembna zgodovinska dejstva ter vključi vpogled v politično dogajanje z vidika slovenskih in tujih politikov. Oddajo je pripravil Tone Gorjup.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko 10. oddaji o slovenskih mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja. Akademik dr. Janez Juhant, nam je predstavil zgodbo duhovnika, mučenca Valentina Oblaka, ki je bil zadnja smrtna žrtev v duhovniških vrstah v času boljševistične revolucije v Sloveniji. Ubit je bil v župnišču, v Preski, leta 1951 in je že na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma, ki je zelo premišljeno in dobro načrtovano preganjal vero in Katoliško cerkev.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Spoznanje več, predsodek manj
Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.
O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!
Duhovna misel
Nespametne so rekle preudarnim: “Dajte nam svojega olja, ker naše svetilke ugašajo!” Toda preudarne so odgovorile: “Verjetno ga ne bo dovolj za nas in za vas. Pojdite raje k prodajalcem in si ga kupite!” (Matejev evangelij 25, 8-9).
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Komentar Družina
Branko Cestnik razgalja polarizacijo, ki nas obdaja, a hkrati osvetljuje nevidno središče, kjer se skriva ključ do naše družbene prihodnosti. Pridružite se nam v poslušanju, ko razkrivamo, zakaj se politična sredina v Sloveniji sooča s svojimi izzivi in kako to vpliva na našo demokracijo. Kaj se skriva za vzponom Gibanja Svoboda? Zakaj politični konformizem ogroža naše vrednote? Kaj lahko storimo, da se odzovemo na izzive, ki nam pretijo?
Ne zamudite komentarja, ki nas spodbuja k razumu in volji, ter nas poziva k aktivnemu sodelovanju v oblikovanju prihodnosti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ni meje za dobre ideje
Ksenija Valenčič je prostovoljka pri dveh novih oblikah druženja v Ignacijevem domu duhovnosti pri sv. Jožefu v Ljubljani. Ponuditi prostor in čas za pogovarjanje. Prva oblika Srečevanj z druženjem v pogovoru in molitvi, je vsako tretjo sredo v mesecu, prve srede pa so srečanja ob filmih.