Spletna stran oddaje Moja zgodba" />
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.

Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.

Jože Bartolj

Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži

Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.

VEČ ...|10. 3. 2019
Nemoč laži - Poročilo 4 o delu Komisije za vojna grobišča

V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek predstavitve poročila komisije za reševanje prikritih grobišč, ki je izšlo ob deseti obletnici odkritja Hude jame pri Laškem. Sodelovali so urednik zbornika dr. Jože Dežman, člana komisije dr. Mitja Ferenc in Pavel Jamnik, ter arheolog dr. Uroš Košir.

Jože Bartolj

Jože Dežman Pavel Jamnik Mitja Ferenc Uroš Košir poročilo 4 nemoč laži

VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

Jože Bartolj

Marko Štepec 33 dni 100 let SHS

O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

VEČ ...|3. 3. 2019
O 33. dneh države Slovencev, Hrvatov in Srbov leta 1918

V Narodnem muzeju Slovenije je še do srede aprila na ogled razstava 33 dni ob 100 letnici ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zgodbe nekaterih ljudi, ki so doživeli prelomne dni ob nastanku nove države v letu 1918, nam je v oddaji Moja zgodba predstavil soavtor omenjene razstave dr. Marko Štepec.

Jože Bartolj

Marko Štepec 33 dni 100 let SHS

VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza

Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

VEČ ...|24. 2. 2019
Predstavitev knjige Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka, dr. Mirka Bogomirja Mikliča

Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.

Jože Bartolj

Sredi krute sile nežno trajam Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani Mirko Bogomir Miklič Janez Juhant Igor Omerza

VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozman dnevnik iz ruske fronte spomin

Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

VEČ ...|17. 2. 2019
Franc Rozman - 2. del zapiskov iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Slišali boste odlomke iz avgusta 1944, ko je bil na ruski fronti. To je drugi del njegovih spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozman dnevnik iz ruske fronte spomin

VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.

Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozman dnevnik iz ruske fronte spomin

Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.

VEČ ...|10. 2. 2019
Franc Rozman - zapisi iz dnevnika mobiliziranca v nemško vojsko

Franc Rozmana iz Stražišča pri Kranju je bil kot 17-letni mladenič mobiliziran v nemško vojsko. Najprej je bil poslan v delovno službo, marca 1944 pa je na Češkem začel vojaško usposabljanje kot pešak mitraljezec. Z dnevniškimi zapisi smo ga spremljali na njegovi poti na Rusko fronto. To je bil prvi del spominov.

Jože Bartolj

Franc Rozman dnevnik iz ruske fronte spomin

VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Jože Bartolj

Justin Stanovnik

Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

VEČ ...|3. 2. 2019
Justin Stanovnik - In memoriam

V Ljubljani je v 91. letu starosti umrl anglist in klasični filolog Justin Stanovnik. Bil je med ustanovitelji Nove Slovenske zaveze, dolgoletni urednik revije Zaveza in praktičen kristjan. Pred 10 leti smo ga gostili v oddaji Naš gost, tokrat smo mu posvetili spominsko oddajo Moja zgodba v kateri je spregovoril o svojem življenju!

Jože Bartolj

Justin Stanovnik

VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Jože Bartolj

miran komac porajmos

Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

VEČ ...|27. 1. 2019
Romi med in po drugi svetovni vojni

Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.

Jože Bartolj

miran komac porajmos

VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

Jože Bartolj

župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha

Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

VEČ ...|20. 1. 2019
Križev pot župnika Naceta Nadraha (1896 - 1947)

Predstavili smo življenjsko zgodbo župnika Nacerta Nadraha iz Puščave na Pohorju, ki ga je 10. januarja 1947 pred jutranjo sveto mašo v župnišču napadel naznanec. Župnik Nadrah je za posledicami napada umrl dva dneva kasneje. O njem so pred kratkim izdali knjižico z naslovom Križev pot župnika Naceta Nadraha, ki sta jo napisala sorodnika Valerija Ravbar in Marko Istenič. V oddaji je sodeloval tudi očividec ministrant Gašper Karničnik, zdaj star 85 let, ki je župnika Nadraha po atentatu našel.

Jože Bartolj

župnik nace nadrah anton nadrah valerija ravbar gašper karničnik marko istenič križev pot naceta nadraha

VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Jože Bartolj

jakob pazlar (1926) franc pazlar (1922)

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Jože Bartolj

jakob pazlar (1926) franc pazlar (1922)

VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Jože Bartolj

spomin Drago Bajc

Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

VEČ ...|30. 12. 2018
Drago Bajc

Oddaja je predstavila primorskega domoljuba, pesnika Draga Bajca ob 90-letnici njegove smrti. Naša gostja je bila njegova sorodnica Magda Rodman iz Vipave, ki je z nami delila spomine na njegovo družino.

Jože Bartolj

spomin Drago Bajc

VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi

Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.

Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi

Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.

Jože Bartolj

anton tomažič v objemu slovenske pomladi spomin politika

Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi

Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.

VEČ ...|23. 12. 2018
Anton Tomažič - V objemu Slovenske pomladi

Pred državnim praznikom Dnevom samostojnosti in enotnosti je bil z nami pravnik, računalniški entuziast, nekdanji politik Anton Tomažič, avtor knjige V objemu slovenske pomladi, ki je letos izšla pri Celovški Mohorjevi družbi. Kar nekaj let je bil član Slovenske demokratične zveze, ene prvih demokratičnih strank. Kot eden od akterjev takratnega dogajanja je spregovoril o DEMOS-u in prelomnih letih slovenskega osamosvajanja.

Jože Bartolj

anton tomažič v objemu slovenske pomladi spomin politika

VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

Jože Bartolj

cilka žagar

Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

VEČ ...|16. 12. 2018
Pesnica, pisateljica Cilka Žagar - pričevanje

Tokrat smo spoznali učiteljico, pisateljico in pesnico Cilko Žagar, ki se je rodila v kmečki družini leta 1939 na Dobravi pri Podbočju. Vojna vihra je zarezala tudi v njihovo družino. Dva brata, še najstnika, sta bila vrnjena iz Vetrinja in umorjena; tudi za tretjim, ki se je pridružil partizanom, je izginila vsaka sled. Šele leta 1948 se je kot komunist vnil iz Sovjetske zveze. Cilka je svojo pot nadaljevala v Avstraliji in tudi o tem bo spregovorila v oddaji Moja zgodba ob 20.h.

Jože Bartolj

cilka žagar

VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Ivan Rudolf 120 letnica rojstva

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Jože Bartolj

spomin ivan rudolf

Ivan Rudolf 120 letnica rojstva

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

VEČ ...|9. 12. 2018
Ivan Rudolf 120 letnica rojstva

Muzej novejše zgodovine Slovenije je založil in izdal zbornik ob 120-letnici rojstva Ivana Rudolfa, primorskega domoljuba, ki je pred in med drugo svetovno vojno deloval med Primorsko, Ljubljano, Bližnjim vzhodom in Afriko. Edinstveno delo je opravil na afriških tleh, kjer je zbral okoli 4.500 vojnih ujetnikov, večinoma primorskih Slovencev in jih organiziral za odporniško delovanje. V oddaji Moja zgodba lahko prisluhnite odlomkom iz njegovih poročil.

Jože Bartolj

spomin ivan rudolf

VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

Jože Bartolj

dr. jože dežman dr. jože možina

Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

VEČ ...|2. 12. 2018
Javna oddaja Moja zgodba z dr. Jožetom Dežmanom in dr. Jožetom Možino

Ob 24. rojstnem dnevu Radia Ognjišče smo na dan obletnice v dvorani Matije Tomca Zavoda sv. Stanislava pripravili pogovor na katerem sta sodelovala zgodovinarja dr. Jože Dežman in dr. Jože Možina. Povod je bil zanimanje naših poslušalcev za tematike oddaje Moja zgodba na Radiu Ognjišče in Pričevalcev na RTV Slovenija. Posnetku smo objavili v oddaji Moja zgodba!

Jože Bartolj

dr. jože dežman dr. jože možina

VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Jože Bartolj

anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Jože Bartolj

anja poštrak jože dežman incident hladne vojne na bohinjskem nebu

VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Jože Bartolj

danilo oražem

Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

VEČ ...|11. 11. 2018
Danilo Oražem pričevanje

V oddaji Moja zgodba ste lahko spoznali življenjsko zgodbo Danila Oražma, rojenega 1925, ki je vse svoje življenje posvetil delu s konji v Kobilarni Lipica. Med drugo svetovno vojno je bil odpeljan v posebne bataljone italijanske vojske, po kapitulaciji se je pridružil zaveznikom in 1. prekomorski brigadi. Nato so ga zajeli Nemci in kot ujetnika odpeljali v Nemčijo. Od tam, se je v domovino vrnil šele avgusta 1945.

Jože Bartolj

danilo oražem

VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

30 letnica Društva združeni ob lipi sprave

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

Jože Bartolj

dr. janez juhant pogovor združeni ob lipi sprave

30 letnica Društva združeni ob lipi sprave

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

VEČ ...|4. 11. 2018
30 letnica Društva združeni ob lipi sprave

Leta 1988 je društvo Združeni ob lipi sprave prvič pripravilo kulturni program in sv. mašo za med in povojni pomorjenimi ljudmi. Takrat se je na ljubljanskih Žalah zbralo okoli 2000 ljudi, ki so prvič lahko javno žalovali. Gost oddaje Moja zgodba je bil dr. Janez Juhant aktualni predsednik, ki je predstavil zgodovino društva njenega prvega predsednika Stanislava Klepa in letošnjo slovesnost z molitvijo Križevega pota slovenstva, ki so jo pripravili 2. novembra ob 16.h na ljubljanskih žalah ob Lipi sprave.

Jože Bartolj

dr. janez juhant pogovor združeni ob lipi sprave

VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Jože Bartolj

dr mateja jeraj črtomir nagode nagodetov proces

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

VEČ ...|28. 10. 2018
Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Moja zgodba je prinesla pogovor z zgodovinarko in arhivarko dr. Matejo Jeraj o prizadevanjih za rezvaljevitev Nagodetovega procesa. Gre za dve knjigi, ki predstavljata kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim leta 1947. Tisto, kar še danes bode v oči je, da je do razveljavitve procesa sicer prišlo, da pa nihče od obsojenih ni dobil javnega opravičila.

Jože Bartolj

dr mateja jeraj črtomir nagode nagodetov proces

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na Krasu Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni Ivan Jurjavčič iz Idrije Franc Rebec iz Parij pri Pivki.

VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Jože Bartolj

teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati

Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

VEČ ...|14. 10. 2018
Spominska slovesnost Teharje 2018

Nova Slovenska zaveza in Župnija Teharje sta v nedeljo, 7. oktobra v Spominskem parku Teharje pripravila spominsko slovesnost s svetim bogoslužjem. Sveto mašo je daroval upokojeni celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Po maši je bil blagoslov novega križevega pota, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane, od koder so jetniki poslušali zvonjenje, ki jim je bila tiha vez z Bogom in upanje v odrešenje. Po blagoslovu križevega pota je sledil še kulturni program, ki ga je, kot vsako leto, pripravila Nova slovenska zaveza. Osrednji govornik je bil nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati. V glasbenem delu sta sodelovala sopranistka Andreja Zakonjšek Krt in baritonist Ivan Arnšek. V današnji oddaji Moja zgodba lahko prisluhnili najprej pridigi škofa Lipovška, nato pa še osrednjemu govoru dr. Franceta Cukjatija.

Jože Bartolj

teharje 2018 spominska slovesnost za pobitimi domobranci stanislav lipovšek dr france cukjati

VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Jože Bartolj

andrej razdrih slavni slovenski pravdarji

Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

VEČ ...|7. 10. 2018
Odvetnik in urednik Andrej Razdrih o Slavnih slovenskih odvetnikih

V oddaji Moja zgodba smo spregovorili o najbolj znanih slovenskih odvetnikih. Ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem je namreč pred kratkih izšla knjiga z naslovom Slavni slovenski pravdarji. Gre za zgodovinsko študijo, ki med drugim obsežnejše predstavi desetih najbolj slavnih slovenskih odvetnikov in portrete osemindevetdesetih pomembnejših odvetnikov. Ob tem lahko lepo spoznavamo tudi duh časa v katerem so živeli. Predastavil jih je urednik Andrej Razdrih.

Jože Bartolj

andrej razdrih slavni slovenski pravdarji

VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.

Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.

Jože Bartolj

spomin mihajla habjan bitežnik

Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.

VEČ ...|30. 9. 2018
Mihajla Habjan Bitežnik - pričevanje

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili zgodbi Mihajle Habjan Bitežnik, hčeri znanega primorskega pravnika in politika Josipa Bitežnika, rojenega v Solkanu. Njena zgodba nas je vodila od njenih mladih dni v Mariboriu in Ljubljani, do spomina na Erlichov umor na Streliški ulici in povojne selitve iz kraja v kraj v številnih begunskih taboriščih. Končno se je Mihajla skupaj z možem ustalila v novi domovini Kanadi, kjer je dobila nov dom.

Jože Bartolj

spomin mihajla habjan bitežnik

VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

Jože Bartolj

marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina

Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

VEČ ...|23. 9. 2018
Marija Tomažič Lavrisha - pričevanje

Prisluhnete lahko pričevanju Marije Tomažič Lavriša, rojene leta 1920 v Ljubljani, ki je po vojni zaradi strahu pred partizani, zapustila Slovenijo. Preko različnih taborišč v Avstriji se je končno umaknila v ZDA in si v Clevelandu ustvarila nov dom.

Jože Bartolj

marija tomažič lavrisha pričevanje o begunstvu spomin zgodovina

VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.

Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.

Jože Bartolj

france cukjati slovenske podobe zla

Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.

VEČ ...|16. 9. 2018
Dr. France Cukjati predstavlja knjigo Slovenske podobe zla

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku Večera pod lipami, ki so ga junija tega leta pripravili v organizaciji Kulturnega centra Lojze Bratuž iz Gorice. Gost je bil teolog, zdravnik in politik dr. France Cukjati, ki je predstavil svojo knjigo Slovenske podobe zla. Z njim se je pogovarjala dr. Tanja Ozvatič.

Jože Bartolj

france cukjati slovenske podobe zla

VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

Jože Bartolj

spomin karel bonutti

Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

VEČ ...|9. 9. 2018
Dr. karel Bonutti življenjska zgodba

V oddaji Moja zgodba lahko spoznate življenje znanstvenika, diplomata, kulturnega delaveca, ki je letos slavil 90 letnico, dr. Karla Bonuttija. Ob letošnjem kulturnem prazniku so mu v Gorici podelili nagrado Kazimir Humar. Je tudi avtor knjige spominov Med izbiro in zgodovino, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in jo priporočamo v branje.

Jože Bartolj

spomin karel bonutti

VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Jože Bartolj

marijeta kozlovič vojna za Slovenijo

Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

VEČ ...|2. 9. 2018
Pričevanje Marijete Kozlovič iz časa vojne za obranitev slovenske osamosvojitve

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju o času osamosvojitve iz leta 1991. Marijeta Kozlovič iz Kopra nam povedala zgodbo o tem, kako se je je v času vojne skupaj z bratom iz Lokavca pri Ajdovščini odpravila na Vrhniko, kjer je vojsko služil njen nečak Zvone Kompara. Ta je nato uspešno pobegnil iz JLA in se pridružil Teritorialni obrambi.

Jože Bartolj

marijeta kozlovič vojna za Slovenijo

VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Jože Bartolj

marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

VEČ ...|26. 8. 2018
Pogovor z Marijo Treven o knjigi Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

Predstavili smo knjigo Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev, v kateri je Marija Treven v besedi in sliki prikazala nepopisno trpljenje in nasilje v krajih med Rovtami in Žirmi v času pred, med in po drugi svetovni vojni. Ne Nemci, ne Italijani se niso ozirali na prejšnji, stoletja trajajoči tok življenja v oddaljeni hribovski vasici. No, nasilni okupaciji pa je kmalu sledila še bolj krvava revolucija.

Jože Bartolj

marija mojca treven Grenki spomini z Vrha Svetih Treh Kraljev

VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Jože Bartolj

oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

VEČ ...|19. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije - 2. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu drugi del posnetka.

Jože Bartolj

oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina

VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Jože Bartolj

oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina

Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

VEČ ...|12. 8. 2018
Okrogla miza o 100 letnici Oktobrske revolucije

V oddaji Moja zgodba ste lahko spremljali posnetek okrogle mize ob 100. OBLETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE, ki so jo lani novembra pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O dogodkih, ki so usodno zaznamovali 20. stoletje, so razmišljali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matevž Tomšič in ddr. Igor Grdina. Tokrat je bil na sporedu prvi del, prihodnjo nedeljo pa še drugi.

Jože Bartolj

oktobrska revolucija tamara griesser pečar matevž tomšič igor grdina

VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

družba pogovor politika zgodovina polemika jože možina jože dežman

Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

VEČ ...|5. 8. 2018
Pogovor po oddaji intervju Jožeta Možine in Jožeta Dežmana na RTV Slovenija

Dr. Jože Možina je pred kratkim v Intervjuju na RTV Slovenija gostil zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana. Ta je v pogovoru o naši polpretekli zgodovini povedal vrsto stvari, ki smo jih v oddaji Moja zgodba sicer že večkrat slišali. To pa je bil povod za medijski napad, ki ga je proti oddaji in televiziji sprožila Zveza združenj borcev za vrednote NOB.V oddaji Moja zgodba smo se pogovarjali z dr. Jožetom Možino in dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

družba pogovor politika zgodovina polemika jože možina jože dežman

VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

Jože Bartolj

spomin justina lukancic 70 let begunstva

Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

VEČ ...|29. 7. 2018
Begunska zgodba Justine Lukančič iz Argentine

Dr. Helena Jaklitsch je predstavila begunsko zgodbo Justine Lukančič iz Argentine. Gre za eno izmed begunskih zgodb, ki so jih zapisali v knjigi Rojstvo novih domovin, bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji.

Jože Bartolj

spomin justina lukancic 70 let begunstva

VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomin cirila kermavner

Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

VEČ ...|22. 7. 2018
Zgodba Cirile Kermavner iz Clevelanda v ZDA

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili pričevanju Cirile Kermavner rojene Treven iz Clevelanda, ki je po vojni z družino odšla v Združene države Amerike. Oddajo je posnel dr. Renato Podbersič sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomin cirila kermavner

VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

Jože Bartolj

spomin bogomil vošnjak aleksandra gačić 100 let shs

Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

VEČ ...|15. 7. 2018
Bogumil Vošnjak politik in diplomat

Predstavili smo knjigo o življenju in delu dr. Bogumila Vošnjaka, pravnika, politika ter diplomata, rojenega v Celju. Naša gostja je bila avtorica dr. Aleksandra Gačić, ki je doktorirala prav s politično biografijo o dr. Vošnjaku, v svojem delu pa slikovito oriše vsestransko delovanje enega izmed vidnejših politikov prve polovice 20. stoletja. Oddajo smo pripravili ob 100 letnici ustanovitve države SHS!

Jože Bartolj

spomin bogomil vošnjak aleksandra gačić 100 let shs

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanje spomin dr. andrej gosar spomini prva svetovna vojna

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanje spomin dr. andrej gosar spomini prva svetovna vojna

VEČ ...|1. 7. 2018
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije

Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.

Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije

Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.

Jože Bartolj

spomin ivan prijatelj alenka prijatelj begunske zgodbe slovenski begunci v argentini

Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije

Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.

VEČ ...|1. 7. 2018
Begunska zgodba o družini Ivana Prijatelja, ravnatelja povojne begunske gimnazije iz Italije

Prisluhnete lahko novi begunski zgodbi, ki jo povezujemo s 70-letnico odhoda Slovenskih beguncev iz taborišč v Italiji in Avstriji v Argentino. Tokrat je Alenka Prijatelj predstavila zgodbo njene družine, še posebej očeta Ivana Prijatelja ravnatelja begunske gimnazije v Italiji, ki je bil pred vojno spoštovani ravnatelj tako mariborskga kot ljubljanskega učiteljišča.

Jože Bartolj

spomin ivan prijatelj alenka prijatelj begunske zgodbe slovenski begunci v argentini

VEČ ...|24. 6. 2018
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.

Jože Bartolj

spomin politika

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.

VEČ ...|24. 6. 2018
Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina.

Predstavili smo zgodovinsko revijo SLO, ki jo izdaja založba Družina. V prvem delu sta jo predstavila urednik dr. Jože Dežman in član uredništva Luka Vidmar. Drugi del oddaje, v katerem smo gostili mag. Marka Štepca, pa smo namenili posebni tematski številki, ki je tokrat ob 100 letnici posvečena 1. svetovni vojni.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|17. 6. 2018
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov

V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.

Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov

V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.

Jože Bartolj

spomin

Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov

V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.

VEČ ...|17. 6. 2018
Janez Hladnik - ponatis prepovedane knjige Od Triglava do Andov

V Rovtah pripravljajo spominsko slovesnost ob štiridesetletnici izdaje knjige msgr Janeza Hladnika: Od Triglava do Andov, ki je bila pri nas prepovedana. O ponatisu omenjene knjige so tokrat spregovorili: urednica goriške Mohorjeve Erika Jazbar, hladnikova nečaka Ronko Kavčič in Ivanka Koprivec, ter avtor razstave o msg. Hladniku Jože Leskovec.

Jože Bartolj

spomin

VEČ ...|10. 6. 2018
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec

Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.

Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec

Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.

Jože Bartolj

spomin politika

Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec

Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.

VEČ ...|10. 6. 2018
Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem - dr. Zvonka Zupanič Slavec

Govorili smo o Zgodovini zdravstva in medicine na Slovenskem. Gostja je bila avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je pripravila dve obsežni monografiji, s katerima smo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Jože Bartolj

spomin politika

Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

VEČ ...|27. 5. 2018
Janez Hladnik: Življenje in delo

Predstavili smo duhovnika, misijonarja in organizatorja Janeza Hladnika. Letos namreč mineva 70 let odhoda slovenskih beguncev iz taborišč v Avstriji in Italiji v Argentino in 40 let od prvega izida Hladnikove knjige , ki je bila v času socialistične Jugoslavije prepovedana v uradnem listu.V oddaji so o stricu spregovorili nečaki Ronko (Hieronim) Kavčič, Peter Hladnik in Bernard Spazzapan, ter avtor razstave o Hladnikovem življenju Jože Leskovec.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomin politika

Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

VEČ ...|20. 5. 2018
Zdenka in Ivan Zakrajšek

Prisluhnete lahko zgodbi iz sklopa posnetih pričevanj med Slovenci po svetu. Zakonca Zakrajšek, Ivana in Zdenko iz Clevelanda je novembra 2016 na njunem domu posnel dr. Renato Podbersič, sodelavec Študijskega centra za narodno spravo.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|13. 5. 2018
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

Jože Bartolj

spomin politika

Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

VEČ ...|13. 5. 2018
Karla Pacek - 70 let izgona redovnic iz zdravstvenih ustanov

Objavili smo predavanje Karle Pacek ob 70 letnici množičnega odpusta sester usmiljenk iz slovenskih zdravstvenih ustanov z naslovom: »Prav vse so pospravile svojo prtljago in odšle«. To se je po ironiji usode zgodilo ravno na dan 8. marca 1948. Takrat so iz 14. zdravstvenih ustanov izgnali 249 sester, v posmeh takrat poudarjeno slavljenemu prazniku žensk ter predvsem v škodo pomoči potrebnim, za katere so sestre skrbele s pregovorno prizadevnostjo in strokovnostjo.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

Jože Bartolj

spomin politika

dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

VEČ ...|6. 5. 2018
dr. Bojan Knific - Tržiške zgodbe

Gostili smo kustosa tržiškega muzeja dr. Bojana Knifica. Povod za njegovo sodelovanje v oddaji so nekatere knjige, katerih avtor je. Še posebej smo se ustavili ob knjigi Tržič v besedi in sliki: spomini na prvo polovico in sredino 20. stoletja. Oddaja v kateri smo prebrali tudi nekatere zanimive zgodbe tržiške zgodovine.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

Jože Bartolj

spomin politika

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

VEČ ...|29. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Frido Beznik in Alenka Jenko

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema novima begunskima zgodbama. Dr. Helena Jaklitsch namje predstavila Frida Beznika in Alenko Jenko, ki sta oba rojena med drugo svetovno vojno, kot otroka pa sta iz Slovenije prišla v Argentino.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Jože Bartolj

spomin politika

dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

VEČ ...|22. 4. 2018
dr. Jože Dežman: Poboj družine Hudnik – 2. del pričevanja

23. marca 2015 je arheološka ekipa pod vodstvom mag. Draška Josipoviča odkrivala posmrtne ostanke sedmih umorjenih članov družine Hudnik v skriti globači, ki se zajeda v severozahodno stran hriba Jazbina oziroma pod zaselkom Zibel pri Babni Gori v Polhograjskih dolomitih. Navzoči domačini so pričali, da so se kosti umorjenih še v petdesetih letih valjala po gozdu in da so jih oni zbirali in pokopavali na mestu pokopa. Posebej pretresljiva je pripoved o rdečih ženskih laseh, ki jih je oče enega od pričevalcev našel na prostem in jih je zagrebel. To so bili verjetno lasje noseče Ivane, o kateri so pripovedovali, kako težko je umrla.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

Jože Bartolj

spomin politika

O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

VEČ ...|15. 4. 2018
O poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prvemu delu oddaje, ki je posvečena poboju družine Hudnik iz Hruševega pri Dobrovi. Partizani so novembra 1942 pobili osem članov omenjene družine, kasneje pa še dva, tako da sta preživela le otroka Alojz in Vera, ki sta tokrat spregovorila v naši oddaji. Sodišče je pred kratkim razveljvilo sodbo partizanskega sodišča, da so bili pobiti narodni izdajalci.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|8. 4. 2018
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju

Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.

Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju

Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.

Jože Bartolj

spomin politika

Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju

Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.

VEČ ...|8. 4. 2018
Kustos Marko Štepec - Zgodba o častniku Hermanu Vidmarju

Mag. Marko Štepec nam je predstavil zgodbo slovenskega častnika avstro ogrske monarhije Hermana Vidmarja, iz Lokev nad Gorico, ki je v svojem dnevniku opisal leta med prvo svetovno vojno. Na bojišču je bil na Vzhodni fronti v Galiciji, kjer je tudi doživel ognjeni krst. Hermana Vidmarja smo spremljali od odločitve za vojški poklic, do demobilizacije po prvi svetovni vojni.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

Jože Bartolj

spomin politika

dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

VEČ ...|1. 4. 2018
dr. Helena Jaklitsch - Begunske zgodbe – Stane Grebenc

Na veliko noč ste lahko prisluhnili novi begunski zgodbi, ki jo je pripravila dr. Helena Jaklitsch. Zmaga življenja nad smrtjo je simbol tudi za prenekatero begunsko zgodbo, saj so si begunci z begom iz domovine rešili življenje in dobili še eno možnost. Tokrat smo spoznali zgodbo Staneta Grebenca iz Rašice pri Velikih Laščah.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Jože Bartolj

spomin politika

Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

VEČ ...|25. 3. 2018
Križev pot slovenstva

V oddaji Moja zgodba ste tokrat lahko prisluhnili Križevemu potu, ki so ga pripravili posamezniki preko civilne pobude Vseposvojitev. To bo Križev pot Slovenstva z avtorji, ki so posvojili eno od slovenskih žrtev zla druge svetovne vojne in časa po njej. Tudi na tak meditativen način smo stopili v veliki teden.

Jože Bartolj

spomin politika

VEČ ...|11. 3. 2018
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu

V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.

Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu

V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.

Jože Bartolj

spomin politika

Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu

V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.

VEČ ...|11. 3. 2018
Justina Jurečič - Poboji v Krakovskem gozdu

V oddaji smo tokrat govorili o povojnih pobojih v Krakovskem gozdu pri Kostanjevici na Krki. Te je kot 14-letno dekle iz varne oddaljenosti opazovala tudi Justina Jurečič, ki je ena še zadnjih živečih prič nečastnih povojnih dogodkov na tem mestu, ki so jih večinoma nad hrvaškimi civilisti zagrešili partizani.

Jože Bartolj

spomin politika

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|19. 3. 2019
Za dosego cilja potrebujete disciplino, urite jo iz dneva v dan. Denzel Washington.

Denzel Washington: Če vam danes ni uspelo in ste na dnu, je to za vas dan, ko boste spoznali, koliko zmorete. Okrepljeni se boste odpravili v ta nori svet, ki je vse prej kot prijazen. Delajte kar vas veseli in ne bojte se poraza, je le del govora diplomantom univerze Dillard v New Orleansu, ki ga je imel slavni igralec.

Za dosego cilja potrebujete disciplino, urite jo iz dneva v dan. Denzel Washington.

Denzel Washington: Če vam danes ni uspelo in ste na dnu, je to za vas dan, ko boste spoznali, koliko zmorete. Okrepljeni se boste odpravili v ta nori svet, ki je vse prej kot prijazen. Delajte kar vas veseli in ne bojte se poraza, je le del govora diplomantom univerze Dillard v New Orleansu, ki ga je imel slavni igralec.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 3. 2019
Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Posvet ZZS in nasveti za dognojevanje ozimin v EKO pridelavi

Letošnji posvet zadružnikov odmeva zaradi napovedi skorajšnje prestavitve resolucije o razvoju slovenskega kmetijstva in nenavadnega nastopa predsednika vlade.

Robert Božič

infokmetijstvonaravasvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 3. 2019
Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Aktualna politika in pogled v zgodovino ob 100. obletnici ustanovitve univerze v Ljubljani

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili prof. dr. Janeza Juhanta. Dotaknili smo se aktualne politike, pogledali pa tudi v zgodovino, saj se letos spominjamo 100. obletnice ustanovitve univerze v Ljubljani.

Tanja Dominko

politikapogovordružba

Svetovalnica

VEČ ...|21. 3. 2019
Transmaščobam so šteti dnevi

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Transmaščobam so šteti dnevi

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Blaž Lesnik

prehranazdravjesvetovanjetransmaščobe

Bim bam bom

VEČ ...|21. 3. 2019
Bim bam bom dne 21. 3.

Bim bam bom dne 21. 3.

Jure Sešek

Duhovna misel

VEČ ...|21. 3. 2019
Kako naj mi verjamejo?

Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih. (Lk 16, 31)

Kako naj mi verjamejo?

Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih. (Lk 16, 31)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|21. 3. 2019
Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Žalostni del

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 3. 2019
Sv. Nikolaj iz Flue

Sv. Nikolaj iz Flue

Jure Sešek

duhovnostspomin