Monika Tekavčič o Glasbenem abonmaju Ivančna Gorica 2022

Prenos obredov velikega petka iz cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 15. 4.

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja namero in razpoloženje, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca. Obrede velikega petka je vodil župnik Marko Rijavec.

Simbolika velikega petka

V tokratni oddaji smo z lazaristom, dr. Stankom Gerjoljem na veliki petek osmislili sporočila in premisleke tega dne. Poln je simbolike, kar kliče po razlagi ter povezavah z našim sedanjim načinom življenja in njegovim razumevanjem.
 

Turno smučanje in olimpijske igre 2026

Po sklepu olimpijskih iger smo se tokrat posvetili turnemu smučanju, ki se bo čez štiri leta prvič pridružilo družini olimpijskih zimskih športov v Milanu in Cortini. Kje so razlike med tekmovalnim turnim smučanjem in iskanjem miru ter doživljanjem zimske narave na smučeh? Z nami je bil del del slovenske reprezentance (Maj Pritržnik, Klemen Španring in Tine Habjan) ter njihov selektor Robert Pritržnik.

Tudi kmetje in kmetice nad 65 let upravičeni do solidarnostnega dodatka

Kmetje in kmetice, ki so dopolnili 65 let starosti in niso prejeli solidarnostnega dodatka za upokojence so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Kako ga uveljavljati pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti, višja sodelavka za področje socialne varnosti na KGZS.

Marijan Zadnikar (1921 - 2005)

»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične. 

Pred Miklavževim večerom

Naša otroška oddaja je bila tokrat posvečena pričakovanju svetega Miklavža. Otroci iz Vrtca Škratek Svit iz Vodic so povedali kako je s pismi Miklavžu, darili, parkeljni in pridnostjo. Duhovnik Miro Šlibar pa se je spomnil svojega otroštva in miklavževanj po otroških oddelkih v bolnišnici. 

P. Janez Šamperl - Daleč naprej je tekel o p. Mihu Drevenšku

Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.

Z Melito Košir o koncu počitnic in začetku novega šolskega leta

Jure in Melita sta naznanila resnico: še nekaj dni in ... začelo se bo novo šolsko in veroučno leto. Sobotna iskrica je osvetlila nekaj lepih počitniških utrinkov in svetovala kako dobro začeti pouk. 

Milan Knep: Plečniku bi se trgalo srce

Avtor je opozoril kako pomembno je, da je Unesco Jožeta Plečnika zapisal med nesmrtne arhitekte. Kritično pa je spregovoril o svetovnem prvenstvu odbojke na mivki, ki se je odvijalo na območju ljubljanske stolnice, na Pogačarjevem trgu.  Človek za svojo rast potrebuje tako kapelo kot stadion, a vsako na svojem mestu.

Delavnica Naprej k zemlji, predstavlja Matevž Granda revija Outsider

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Duhovnik Jože Plut o trpljenju

Z dr. Jožetom Plutom, župnikom na Polici pri Goruspljem, smo se pogovarjali o pomenu trpljenja.

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Dr. Vinko Skitek o Avguštinskem samostanu na Muti

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Prenova starejših stavb

Z nami je bila strokovnjakinja za prenovo starejših stavb dr. Živa Deu. V Sloveniji je veliko zgradb, ki imajo častitljivo starost in terjajo poseben pristop, če jih želimo obnoviti. Naša gostja je podala nekaj nasvetov in smernic o tem, na kaj biti pozorni in kako zahtevna je zakonodaja.

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

V breznu 3 v Kočevskem rogu našli posmrtne ostanke približno 250 žrtev

Kdo so, zakaj so umrli smo se vprašali v tokratni oddaji Pogovor o. Slišali boste, kaj so o najdbi povedali kriminalist Pavel Jamnik, arheolog dr. Uroš Košir in predsednik jamarskega društva Novo mesto Zdravko Bučar. O tem, kako bi morali ta del naše polpretekle zgodovine ovrednotiti v šolah smo vprašali direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver. Ob sklepu oddaje pa boste lahko prisluhnili še pogovoru z dr. Matejem Ogrinom, ki bo predstavil pobudo za postavitev spominskega znamenja prepovedanim in uničenim knjigam na Slovenskem zaradi cenzure, dveh svetovnih vojn in treh totalitarnih sistemov 20. stoletja.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Potresi v Sloveniji

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto 7 po evropski lestvici. Nedavni potres v Zagrebu nas je spomnil, da živimo na potresno aktivnem območju, ki ga zaznamuje idrijska tektonska prelomnica. O potresih smo se pogovarjali s seizmologinjo Ino Cecić iz agencije za okolje.

Molitvena ura

V večeru velikega petka ob besedilih, ki jih je pripravil p. Marjan Čuden, ter ob glasbi razmišljamo o Jezusovi daritvi na križu.

Pobuda Vseposvojitev je predana majhnosti

Na spoprijemanje s posledicami komunistične revolucije in polstoletnega totalitarnega režima pri nas lahko morda pogledamo skozi tri podobe, ki jih razvija Friedrich Nieztsche v Zatarustrovem govoru O treh preobrazbah. Nietzsche razmišlja o prehodih, skozi katere gre človek kot bitje duha in razločuje tri načine bivanja.Kamelin pristop do življenja je potrpežljiv. Dobro prenaša bremena, ki jih ji nalagajo drugi. Veliko vzame nase, pusti se obremeniti. V tem, da veliko prenese, vidi svojo vrlino. A kamela deluje, kot da nima svoje volje, zato potrebuje preobrazbo duha.Lev se bojuje za svojo svobodo. Ne priznava nobenega “moraš” ali “moral bi”, ampak uveljavlja svojo voljo in ponosen “jaz hočem”. V delovanju leva je utelešen srd in prekinitev s potrpežljivostjo in vdanim prenašanjem razmerij moči. Pridobi si novo zavest, odprejo se mu neslutene možnosti.A so stvari, ki jih lev ne zmore. Potrebna je tretja preobrazba – iz leva mora nastati otrok. Otrok je simbol nedolžnosti, odpuščanja, novega začetka, izraža se skozi kreativnost in igro, v kateri življenju izreče svoj “sveti DA”, piše Nietzsche.Otroka je že Jezus Kristus – po svoji prvoosebni izkušnji rojstva Boga v podobi otroka – postavljal za zgled svojim učencem:»Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo! Kdor se torej poniža kot ta otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu, in kdor sprejme enega takega otroka v mojem imenu, mene sprejme.« (Mt 18,3-5)Otrok je majhen, šibek, nebogljen. Kje bi danes našli koga, ki bi imel te lastnosti za vrednote, kaj šele za najvišje človeške lastnosti?! Da bi bil največji tisti, ki je najmanjši, in da bi bila šibkost moč?! To se zdi bolj igračkanje s paradoksi.A lahko si predstavljamo, da če si majhen, je ob tebi veliko prostora za druge. Majhnost nima razloga za ponašanje in prepiranje, odpade boj za prevlado, ki cepi skupnost. Majhnost ustvarja povezanost in bratstvo. Majhnost živi od sprejemanja, če pa ljudje čutimo sprejetost, tudi sami postanemo sprejemajoči.Otrok nam prikliče v spomin nepokvarjenost iz pravljice o cesarjevih novih oblačilih, pa nežnost, preprostost, prijaznost, velikodušnost, osredotočenost, veselje, ustvarjalnost, domišljijo in podobne lastnosti, ki bi morda lahko bile vrata v našo odrešitev.Majhnosti je predana tudi pobuda Vseposvojitev, je na spletnem portalu Časnik.si zapisala Romana Bider.

Kako narediti najboljši štrudel?

Kakšna moka je najprimernejša, ali lahko vlečeno testo uspe tudi iz pirine moke in kako je z nadevi? Trike za dober zavitek nam je zaupal Jože Senegačnik.

Bibliotekarka mag. Sávina Zwitter

Sávina Zwitter že več kot dve desetletji dela v šolski knjižnici na Gimnaziji Bežigrad. Predseduje Bralnemu društvu Slovenije, ki je v septembru pripravilo posvet Katerega spola so knjižni molji: Kako, koliko in kaj berejo bralci – in kako, koliko in kaj bralke. O branju, knjigah in knjižnicah v tokratni oddaji.

Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte

Pogovarjali semo se z msgr. Mirom Šlibarjem. Rdeča nit pogovora je stavek iz Markovega enangelija »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!«

Dr. Karel Gržan o pomembnosti počitka za telo, duha in dušo

Duhovnik Karel nas je v humoreski povabil na smučišče. Pripravite robčke, ker se boste do solz nasmejali, pred tem pa boste slišali, kako pomembno je, da spočijemo telo, duha in dušo.

Pomen počitnic

V julijski oddaji Za sožitje smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o počitnicah. Kaj najbolj sprosti, katere vsebine izbrati, da bo dopust čim bolj izkoriščen, zakaj zdržimo napet tempo delovnih dni, ko pride čas za oddih pa mnogi zbolijo? In, zakaj se na počitnicah prvi dan pogosto prepiramo, se je treba naučiti znova skupnega bivanja?

95 let pesnika Vladimirja Kosa, Vurnikovi dnevi v Radovljici

Pesnik in jezuitski misijonar v Tokiu Vladimir Kos praznuje 95. rojstni dan. Leta 2014 je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi. V organizaciji Centra arhitekture Slovenije so se v Radovljici začeli Vurnikovi dnevi, s katerimi vsako leto obeležujejo spomin na arhitekta Ivana Vurnika.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Voca people na Kongresnem, Žiga Krajnčan in Gašper Kunšek prva na Danskem, Muzej Lendava vabi

V sklopu Ljubljana Festivala bo na Kongresnem trgu nastopila izraelska a cappella vokalna skupina Voca People. Plesalca Žigan Krajnčan in Gašper Kunšek sta z avtorskim projektom Alien Express osvojila prvo mesto za koreografijo na mednarodnem koreografskem tekmovanju na Danskem. Muzej Lendava vabi na brezplačen ogled po razstavi grafik Marca Chagalla in ostalih zbirk.

Likovna kolonija v Križankah, razstava v minoritski cerkvi v Mariboru, nove stopnice v piranskem zvoniku, spust princese z zvonika

V Križankah se je začela 21. likovna kolonija, na kateri sodeluje šest tujih umetnikov, ki živijo v Sloveniji. V minoritski cerkvi v Mariboru razstavlja slikar, glasbenik in profesor Oto Rimele. Štiristoletni piranski zvonik je doživel obnovo stopnišča. Z zvonika piranske cerkve so na Tartinijev trg v spomin na svetega Jurija tradicionalno spustili princeso.

dr. Borut Skodlar - Počitek

V Svetovalnici prisluhnite pogovoru z dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom, o pomenu počitka. Mnogi se zaradi prevelikih pritiskov, ki si jih zadajo sami ali jim jih vsiljuje okolica, zlomijo pod težo delovnih nalog in obveznosti. O smislu počitka, o času umika, smomo govorili.