Komentar Časnik.si
VEČ ...|14. 2. 2024
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
Komentar Časnik.si
Bo Italija zgled Sloveniji, da umakne vse spomenike revoluciji in njenim akterjem na odpad zgodovine?
Iva Pavlin Žurman razpravlja o provokativni temi, ki buri duhove tako v Sloveniji kot v Italiji. Raziskuje politične in zgodovinske odmeve predloga italijanske premierke, da se umaknejo odlikovanja jugoslovanskemu diktatorju Titu, in razmišlja, ali bi Slovenija morala slediti temu zgledu ter odstraniti spomenike, povezane z revolucijo. Ta diskusija se dotika vprašanj evropske zavesti in totalitarizma, predvsem pa odpira dialog o tem, kako se soočamo s preteklostjo in kaj to pomeni za našo prihodnost. Pridružite se nam v tem premisleku o identiteti, zgodovini in spominu.
VEČ ...|14. 2. 2024
Komentar Časnik.si
VEČ ...|24. 3. 2021
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad
V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.
Komentar Časnik.si
Andrej Tomelj: Branitelji iz osamosvojitvene vojne na Trgu mladinskih delovnih brigad
V komentarju avtor razmišlja o anahronističnem poimenovanju trgov v Ljubljani in postavitvi spomenikov. Spodbuja h kritični drži in usklajenem poimenovanju trgov in parkov. Predlaga tudi odstranitev spomenika Borisa Kidriča, ki ne sodi v Park Sveta Evrope ter nagovarja k sanaciji parka in zasaditvi eksotičnih dreves, ki so rasla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.
VEČ ...|24. 3. 2021
Priporočamo
|
Aktualno
Pogovor o
VEČ ...|16. 7. 2025
Vodja poslanske skupine in podpredsednica SDS Jelka Godec o aktualnih političnih temah
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|13. 7. 2025
Zveri
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|14. 7. 2025
Referendumska nadaljevanka in njene posledice
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|18. 7. 2025
Dvojezična poletna šola
V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.
Naš pogled
VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Spominjamo se
VEČ ...|19. 7. 2025
Spominjamo se dne 19. 7.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
VEČ ...|19. 7. 2025
Veseli del dne 19. 7.
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
VEČ ...|18. 7. 2025
Seph Schlueter - Counting My Blessings
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
- Seph Schlueter - Counting My Blessings
- Seph Schlueter - Running Back To You
- Seph Schlueter - Steady Love
- Seph Schlueter - Turn It To Praise
- Seph Schlueter - This Side Of Heaven
Kolokvij
VEČ ...|18. 7. 2025
Robot z napako
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.