Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Graditelji slovenskega doma

Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

VEČ ...|21. 11. 2021
Božo Kos (1931 – 2009)

Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha. 

Tone Gorjup

spomin PavlihaCicibanstripkarikaturailustracijaMiha KosVladimir Kos kulturavzgojaizobraževanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Komentar Časnik.si

Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

VEČ ...|3. 11. 2021
Dr. Tamara Griesser Pečar: Pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice Slovenijo do sedaj stale skoraj 300 milijonov EUR

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Tamara Griesser Pečar

komentarEvropsko sodišče za človekove pravicesodstvolustracijatranzicijasvoboda izražanja

Naš gost

VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijan Stepančič

Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Naš gost

Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.
VEČ ...|1. 8. 2020
Damijan Stepančič
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.

Damijana Medved

ilustracijastripFriderik BaragaZdravljica

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Kulturni utrinki

Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.
VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Marjan Bunič

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2022
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 1. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. januar 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. januar 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|28. 1. 2022
Ne pozabi živeti

Kaj pa je življenje drugega kot to, da smo dobri in prijazni do drugih. Ne pozabi živeti, živeti danes.

Ne pozabi živeti

Kaj pa je življenje drugega kot to, da smo dobri in prijazni do drugih. Ne pozabi živeti, živeti danes.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Globine

VEČ ...|11. 1. 2022
Kdo so angeli?

Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.

Kdo so angeli?

Začelo se je peto leto cikla oddaj Globine. V januarski smo se podali med duhovna bitja, ki jih pozna več verstev, zanje pa tudi v sodobnem času vlada precejšnje zanimanje. Kaj o ANGELIH pravijo krščanski viri in kaj pravi Cerkveno izročilo o tem, kako naj bi se k njim zatekali in jih jih častili? Naš sogovornik je bil nadškof dr. Marjan Turnšek.

Blaž Lesnik

duhovnostangelologijateologijaduhovni svetpogovordemoninadangelpadli angel

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 1. 2022
Kmetovanje v Triglavskem narodnem parku

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Kmetovanje v Triglavskem narodnem parku

V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali odzive na akcijsko prodajo mesa pod blagovno znamko Izbrana kakovost Slovenije. V drugem delu je bil naš gost mag. Vitomir Bric.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrtpogovor

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 1. 2022
Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 1. 2022
Park slovenske himne v Kranju - Leto Ele Peroci v Rogaški Slatini

Park slovenske himne v Kranju - Leto Ele Peroci v Rogaški Slatini

Jože Bartolj

kulturaslovenska himnapark slovenske himneEla Peroci

Spominjamo se

VEČ ...|28. 1. 2022
Spominjamo se dne 28. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 1. 2022
O ekumenizmu

O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem. 

O ekumenizmu

O ekumenizmu skozi oči in besede evangeličanske duhovnice Simone Prosič Filip, ki službuje v Gornjih Slavečih. Od mladih nog je živela v vasi skupaj z katoličani in svojo službo opravlja predano in z veseljem. 

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeekumenizem

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 1. 2022
Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Dr. Andreja Čerenak: Spremljanje sort hmelja Styrian Wolf in Styrian Eagle ob različnih časih rezi

Čas rezi posamezne sorte hmelja je eden od pomembnejših agrotehnoloških ukrepov in se med sortami razlikuje in ima pomemben vpliv na rast in razvoj rastlin ter v končni fazi na njihov pridelek in kakovost pridelka, pravi dr. Andreja Čerenak.

Robert Božič

naravakmetijstvohmelj