Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Naš gost
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Kulturni utrinki
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.
Kulturni utrinki
Pod okriljem Društva slovenskih pisateljev se v 13 mestih po Sloveniji in v Trstu začenjajo 29. Slovenski dnevi knjige. V Kopru bodo 14. junija blagoslovili obnovljeno Rotundo blaženega Elije. O tem sta spregovorila konservatorka in umetnostna zgodovinarka z Zavoda za varstvo kulturne in zgodovinske dediščine Slovenije Mojca Marijana Kovač in koprski stolni župnik Primož Krečič.
Doživetja narave
V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj...
Doživetja narave
V svet astronomije smo se tokrat podali v družbi Malega princa in turškega astronoma. Ob novi knjigi, ki jo je v slovenščino prevedel naš gost prof. Ludvik Jevšenak, smo se tudi mi dotaknili razvoja zvezd, pulzarjev, črnih lukenj...
Svetovalnica
Zanimalo nas je, kako za branje navdušiti mlade bralce, slišali pa smo tudi kakšen dober namig za dopolnitev poletnega bralnega seznama za odrasle. Mlajšim je tako namenjen tudi poletni program Poletavci, ki s programom in tudi nagradami mlade spodbuja k rednemu poletnemu branju.
Z nami sta bila Melita Košir z založbe Družina ter Rok Dežman iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Svetovalnica
Zanimalo nas je, kako za branje navdušiti mlade bralce, slišali pa smo tudi kakšen dober namig za dopolnitev poletnega bralnega seznama za odrasle. Mlajšim je tako namenjen tudi poletni program Poletavci, ki s programom in tudi nagradami mlade spodbuja k rednemu poletnemu branju.
Z nami sta bila Melita Košir z založbe Družina ter Rok Dežman iz Mestne knjižnice Ljubljana.
Naš pogled
Damijana Medved je predstavila zgodovino pismenosti in njeno rasti skozi stoletja. Razmišljala je o izzivih, ki jih še vedno predstavlja nepismenost, in o tem, kako fundacija Worthersee Foundation verjame v pismenost kot temelj vseživljenjskega učenja. Ne zamudite tega zanimivega komentarja o pomembnosti branja in pisanja za boljšo prihodnost vseh nas.
Naš pogled
Damijana Medved je predstavila zgodovino pismenosti in njeno rasti skozi stoletja. Razmišljala je o izzivih, ki jih še vedno predstavlja nepismenost, in o tem, kako fundacija Worthersee Foundation verjame v pismenost kot temelj vseživljenjskega učenja. Ne zamudite tega zanimivega komentarja o pomembnosti branja in pisanja za boljšo prihodnost vseh nas.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Vstani in hodi
Aprilska oddaja Vstani in hodi je bila posvečena otroškim in mladinskim knjigam, ki se dotikajo invalidnosti. Naša gostja je bila urednica Nika Susman iz založbe Miš, ki je predstavila nekaj knjig, povezanih z invalidnostjo.
Vstani in hodi
Aprilska oddaja Vstani in hodi je bila posvečena otroškim in mladinskim knjigam, ki se dotikajo invalidnosti. Naša gostja je bila urednica Nika Susman iz založbe Miš, ki je predstavila nekaj knjig, povezanih z invalidnostjo.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Svetovalnica
Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?