Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?
Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.
Minilo je leto dni od volitev v državni zbor, ki so na oblast pripeljale politično novinko Gibanje Svoboda. Razmerja v hramu demokracije ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev.. Za komentar dela političnih strank in vlade je Alen Salihović poklical urednika portala Domovina Roka Čakša.
Minilo je leto dni od volitev v državni zbor, ki so na oblast pripeljale politično novinko Gibanje Svoboda. Razmerja v hramu demokracije ob najmanjšem številu strank doslej po letu dni ostajajo enaka. Koalicija šteje 53 poslancev.. Za komentar dela političnih strank in vlade je Alen Salihović poklical urednika portala Domovina Roka Čakša.
Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.
Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.
Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.
Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Sodelovali so:
Sodelovali so:
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Tokrat sta Melita in Jure ponosno zrla v zastavo in, med drugim, spregovorila o domovini. Slišali smo tudi pogovor z očetom in hčerko, citrarjem in sopranistko Tomažem in Ano Plahutnik, ki sta v Arboretumu, po prenosu svete maše, oblikovala koncert namenjen domovini ob prazniku. No, pa tudi vsem prijateljem Radia Ognjišče, ki so bili zbrani na t.i. srečanju PRO.
Sveto mašo je skupaj s slovenskimi nadškofi in škofi daroval predsednik SŠK in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Pridigal je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Pel je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, pri orglah je bil Rok Rakar s saksofonom pa jih je spremljal Andrej Omejc. Berila in prošnje vernikov so brali člani Vojaškega vikariata Slovenske vojske.
Sveto mašo je skupaj s slovenskimi nadškofi in škofi daroval predsednik SŠK in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje. Pridigal je ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Pel je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča, pri orglah je bil Rok Rakar s saksofonom pa jih je spremljal Andrej Omejc. Berila in prošnje vernikov so brali člani Vojaškega vikariata Slovenske vojske.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Večna eksistencialna vprašanja, vprašanja o smislu življenja, nas zadanejo prej ali slej, pa naj se v blišču in hrupu sodobnega potrošništva ta notranji glas še tako trudimo utišati. Dunajski psihiater Viktor Frankl in ruski literarni klasik Lev Tolstoj sta tem razmislekom posvetila vse življenje in filozof, Micah Sadigh, v svojem delu preplete njuna spoznanja in zahtevne filozofske principe skuša približati sleherniku.
S Franklovo logoterapevtsko mislijo in Tolstojevim čutom za najgloblje v človeku, nagovori vprašanja trpljenja, smrti in življenjskega smisla. Predstavili smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Eksistencialno potovanje, ki jo je napisal Micah Sadigh in je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Poročali smo o nasprotovanju sončni elektrarni v Dekanih, novostih v termah Olimia, Ptuj in 3000 v Moravskih Toplicah, projektu Hiša za otroke, Festivalu hrane za možgane in zaključnem dogodku bralne značke za uporabnike varstveno delovnih centrov SAŠA.