Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.
Via positiva
Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju.
Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”
Via positiva
Lojze Wieser je avtor in založnik iz Celovca. Pred štiridesetimi leti je začel izdajati književnost evropskega vzhoda, in dal s tem obraz številnim literaturam te regije. Pravi, da je doživel dovolj vzponov in padcev, počasi bo sprostil kočijaževo pot ter vajeti založništva predal v mlajše roke. Govorili smo o kulinariki, raziskovanju ozadij tradicionalnih jedi širšega evropskega prostora, ki ne poznajo meja. V pogovoru pa začutili tudi hrepenenje po narodni kulturi in moč zamejskih ljudi v njenem ohranjanju.
Pravi: “Preko prehrane, receptur in preko kuhanja, lahko veliko izvemo o preteklosti naših prednikov in veliko izvemo tudi o kulturnih možnostih soočanja z življenjem. Vse kar pojemo, kar spremenimo iz enostavnih dodatkov v izjemno jed, v sebi nosi zgodovinski spomin. Primer slovenskega kulturnega prodora v zadnjih štiridesetih letih nam da nekaj vedeti: Kultura, literatura, ki je vsakič individualna stvar - ki nikoli ni kolektivna, ampak postane seveda nosilec kolektivne misli, je sposobna razviti odnos medsebojnega spoštovanja. Če bi se tega bolj zavedali, in bi se ob tem naslonili na kulturo in literaturo, bi medsebojna nasprotovanja, ki čedalje bolj silijo v tretjo svetovno vojno, znali presegati.”
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili drugemu delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Po vrnitvi iz vzhodne fronte septembra 1945, je kot učitelj pod komunistično oblastjo doživljal revolucionarne spremembe, ki so dušile temeljne vrednote. Ker je bil pogrom nad njim prehud, si je leta 1947 življenje ustvaril v italijanski Gorici. V drugem delu spominov bomo slišali, kaj vse je doživljal po osvoboditvi v Ravnici in Kubedu. Oddajo je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili delu spominskih zapisov učitelja Rada Trohe, ki se je leta 1911 rodil v Kopru. Ker je Primorska po prvi svetovni vojni pripadla Italiji, je bil vpoklican v italijansko vojsko. Poslali so ga v Grčijo, kjer je bil leta 1943 zajet s strani Nemcev in odpeljan na Vzhodno fronto. Tam je čudežno preživel in se v domovino vrnil septembra 1945. Spomine na vzhodno fronto, ki ste jih slišali v 1. oddaji, je pripravila kustosinja Irena Uršič iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Komentar Časnik.si
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Komentar Časnik.si
Ko pride do krize, slovenski narod deluje kot dobro utečen stroj. Vsak ve, kje mu je mesto, kaj mora delati, kje lahko pomaga. Operativnost. Prostovoljna solidarnost. Pomoč najranljivejšim. Stopiti skupaj. Kako čudovito je gledati ta stroj v akciji. Slava takemu narodu!
Doživetja narave
29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).
Doživetja narave
29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Moja zgodba
Oddajo Moja zgodba smo tokrat posvetili primorskim Slovencem, ki so bili med obema svetovnima vojnama in med 2. svetovno vojno vpoklicani in mobilizirani v italijanske oborožene sile. Prisluhnili bomo utrinkom iz doživljanja Svetega večera in Božiča na bojiščih in v vojnem ujetništvu tako rekoč po vsem svetu. Lahko poslušate spomine Virgilija Tavčarja, Franca Pračka, Dušana Kozma in Bojana Bizjaka. Oddajo je pripravila Irena Uršič.
Sol in luč
Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Naš gost
K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.
Moja zgodba
Poslušali ste lahko še zadnji del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. S komentarji je v oddaji sodeloval znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Svetovalnica
Državni sekretar Luka Omladič je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalk in poslušalcev na temo dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, cene domske oskrbe in podobno.
Via positiva
Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik. Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo.
Kulturni utrinki
Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!
Komentar Družina
Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče