Naš pogled

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Naš pogled

Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

VEČ ...|22. 6. 2021
Ob 30. obletnici samostojnosti

Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.

Tone Gorjup

komentarJelko KacinOmanJanšanadškof Šuštarosamosvojitev JLA STAvojna za Slovenijoslovenska vojskaPekreKočevska Rekacovid-19 cepljenje

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Informativni prispevki

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekreosamosvojitevfeltrinjakopičpolitikadelitveinfokomentarpogovordružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 6. 2022
Prihaja Europeada

Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže.  Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.  

Prihaja Europeada

Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže.  Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Svetovalnica

VEČ ...|24. 6. 2022
Kakovost kopalnih voda

Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakovost kopalnih voda

Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjekopanjepočitnicedopustzdravje

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 6. 2022
Skromnost je lepa čednost

Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.

Skromnost je lepa čednost

Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoduhovno

Pogovor o

VEČ ...|22. 6. 2022
Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Demokracija ni samo politika

V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk

Martin Nahtigal

politikademokracijamedijidružbavzgoja

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Jože Bartolj

politikaIvan Štuhec

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 6. 2022
Poletje in misijonarji

Gost oddaje je bil Matjaž Križnar.

Poletje in misijonarji

Gost oddaje je bil Matjaž Križnar.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|26. 6. 2022
Pogovor s škofom Jamnikom

V nedelji po prazniku državnosti ste lahko prisluhnili pogovoru z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom o pomenu praznika, osamosvojitve, odnosu slovenskega naroda do domovine, aktualni krizi vrednot in vlogi katoliških medijev, ki jo vidi kot novi vodja koordinacije za katoliške medije pri Slovenski škofovski konferenci.

Pogovor s škofom Jamnikom

V nedelji po prazniku državnosti ste lahko prisluhnili pogovoru z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom o pomenu praznika, osamosvojitve, odnosu slovenskega naroda do domovine, aktualni krizi vrednot in vlogi katoliških medijev, ki jo vidi kot novi vodja koordinacije za katoliške medije pri Slovenski škofovski konferenci.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Spominjamo se

VEČ ...|26. 6. 2022
Spominjamo se dne 26. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|26. 6. 2022
Svetovno srečanje družin

Se zavedamo, da smo vsi poklicani k svetosti? O tem se pogovarjajo družine na svetovnem srečanju družin. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali zgodbo svetih zakoncev, ki sta zavetnika tega velikega dogodka. Objavili pa smo tudi pogovor z možem mlade mamice, ki je na sluhu svetosti umrla pred desetimi leti. 

Svetovno srečanje družin

Se zavedamo, da smo vsi poklicani k svetosti? O tem se pogovarjajo družine na svetovnem srečanju družin. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo slišali zgodbo svetih zakoncev, ki sta zavetnika tega velikega dogodka. Objavili pa smo tudi pogovor z možem mlade mamice, ki je na sluhu svetosti umrla pred desetimi leti. 

Marjana Debevec

cerkevinfoduhovnost