Življenje išče pot
Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.
Življenje išče pot
Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.
Kulturni utrinki
Konec januarja so v Parizu predali nominacijo za vpis Ljubljane v zasnovi Jožeta Plečnika, na seznam svetovne kulturne dediščine. V atriju ljubljanskega Magistrata je na ogled razstava slovanske oblačilne tradicije in modernih kreacij. Drugi koncert Novomeškega sakralnega abonmaja ponuja katato o Ignaciju Knobleharju: Misionar. Po hudi bolezni je v 84. letu starosti umrl slikar Anton Repnik z Mute.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Pogovor s skladateljico Aleksandra Naumovski Potisk in avtorjem besedila Sašom Potiskom o kantati Misijonar, ki je bila napisana ob 200. obletnici rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana za življenjsko delo je igralka Marinka Štern.Nobelovo nagrado za literaturo za leto 2018 prejme poljska pisateljica Olga Tokarczuk. Nobelov lavreat za literaturo za leto 2019 pa je avstrijski pisatelj Peter Handke.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava Osamljenosti - Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti.Prihodnji teden bodo dva dobitnika Nobelovega nagrade za literaturo in sicer za leto 2018 in za leto 2019.
Kulturni utrinki
Informativni prispevki
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
Informativni prispevki
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Doživetja narave
Podali smo se med koroške markaciste. Tam so namreč predstavniki Planinske zveze Slovenije v začetku junija predstavili novosti na področju označevanja planinskih poti. Nove usmerjevalne table gredo v korak s časom, saj so podatki na njih prilagojeni za uporabo s pametnimi telefoni. O delu koroških markacistov, ki so po ujmi pred dvema letoma z veliko prizadevnostjo uredili vse poti, sta spregovorila Drago Kure in Maks Kotnik.
Naš gost
V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija. V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke O modrini francoskega pesnika Jean-Michela Maulpoixa.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Slovencem po svetu in domovini
V Svečah v Rožu na avstrijskem Koroškem je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo Kočna organiziralo že 43. Slikarski teden. Na njem sodelujejo Nika Rupnik in Borut Popenko iz Slovenije, Francesca Piovesan iz Italije, Nataša Sienčnik, Gottfried Loiskandl in Rudolfine P. Rossmann iz Avstrije. V ateljejih so ves teden veseli tudi obiska obiskovalk in obiskovalcev. Sinoči so na Vrbnikovem vrtu pred galerijo Gorše pripravili družabni večer, nocoj ob 20h pa bo v Einspielerjevem centru jazz koncert, na katerem bosta nastopila pianist Tonč Feinig in Joscho Stephan, eden najboljših gypsy-kitaristov na svetu. Obljubljata polno virtuoznosti in presenečenj. Zaključek Slikarskega tedna v Svečah bo to soboto ob 18.00 s predstavitvijo umetnin.