Doživetja narave

VEČ ...|14. 3. 2025
Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

tekmovalno turno smučanjejamarstvosežanski krasMatejeva jama

Doživetja narave

Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

VEČ ...|14. 3. 2025
Turno smučanje v tekmovalni izvedbi in nova odkritja v podzemlju

Začeli smo z zgodovinskim uspehom tekmovalnih turnih smučarjev - Klara Velepec in Klemen Španring sta se s svetovnega prvenstva v Švici vrnila z zlatima kolajnama v disciplini vzpon. Nadaljevali pa smo z uspehom sežanskih jamarjev, ki so v bližini meje z Italijo odkrili novo jamo. Poimenovali so jo po odkritelju - Matejeva jama, za raziskovalce pa obeta veliko.

Blaž Lesnik

tekmovalno turno smučanjejamarstvosežanski krasMatejeva jama

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 12. 2024
Kaj moramo vedeti o Rimski romarski karti?

Na sveti večer je papež Frančišek odprl prva sveta vrata od petih v baziliki Svetega Petra. Tam je bila tudi naša narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki nam je tokratni rubriki  povedala več o koristni Rimske romarske karte in dveh srečanjih za mlade, kjer bosta razglašena za svetnika bl. Carlo Acutis in bl. Pier Giorgio Frassati. 

Kaj moramo vedeti o Rimski romarski karti?

Na sveti večer je papež Frančišek odprl prva sveta vrata od petih v baziliki Svetega Petra. Tam je bila tudi naša narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki nam je tokratni rubriki  povedala več o koristni Rimske romarske karte in dveh srečanjih za mlade, kjer bosta razglašena za svetnika bl. Carlo Acutis in bl. Pier Giorgio Frassati. 

jubilej 2025Rimska romarska kartasrečanja za najstnike

Življenje išče pot

Kaj moramo vedeti o Rimski romarski karti?

Na sveti večer je papež Frančišek odprl prva sveta vrata od petih v baziliki Svetega Petra. Tam je bila tudi naša narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki nam je tokratni rubriki  povedala več o koristni Rimske romarske karte in dveh srečanjih za mlade, kjer bosta razglašena za svetnika bl. Carlo Acutis in bl. Pier Giorgio Frassati. 

VEČ ...|20. 12. 2024
Kaj moramo vedeti o Rimski romarski karti?

Na sveti večer je papež Frančišek odprl prva sveta vrata od petih v baziliki Svetega Petra. Tam je bila tudi naša narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki nam je tokratni rubriki  povedala več o koristni Rimske romarske karte in dveh srečanjih za mlade, kjer bosta razglašena za svetnika bl. Carlo Acutis in bl. Pier Giorgio Frassati. 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025Rimska romarska kartasrečanja za najstnike

Doživetja narave

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Doživetja narave

Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

VEČ ...|27. 9. 2024
Zaživela je Magdalenina romarska pot

Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.

Blaž Lesnik

Magdalena GornikromanjehojaSodražicaromarska potromarski turizem

Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Blaž Lesnik

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2023
Igor Omerza predstavlja knjigo v zbirki Velikani osamosvojitve o Jožetu Pučniku

Igor Omerza predstavlja knjigo v zbirki Velikani osamosvojitve o Jožetu Pučniku

kulturaliteraturaIgor OmerzaJože Pučnikpsevdomarskist

Kulturni utrinki

Igor Omerza predstavlja knjigo v zbirki Velikani osamosvojitve o Jožetu Pučniku
VEČ ...|4. 4. 2023
Igor Omerza predstavlja knjigo v zbirki Velikani osamosvojitve o Jožetu Pučniku

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIgor OmerzaJože Pučnikpsevdomarskist

Doživetja narave

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Doživetja narave

Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

VEČ ...|10. 3. 2023
Bodo naši jamarji odkrili najglobljo jamo v Evropi?

Spustili smo se v globine Kaninskega pogorja, kjer se skrivajo številna brezna in jamski sistemi. O raziskavah Skalarjevega brezna, ki bi lahko privedle do povezave z jamskim sistemom Mala Boka, kar bi pomenilo odkritje najgloblje jame v Evropi, je spregovoril jamar in geograf dr. Jure Tičar. Letos mineva 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil dr. Jurij Kunaver.

Blaž Lesnik

kraški svetbreznajameKaninsko pogorjejamarska zvezageografijanarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 1. 2023
120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

kulturaNives CviklMatjaž PodlipnikMarsel GombocPlaninski muzejMuzej za arhitekturo in oblikovanjePokrajinski muzej Maribor

Kulturni utrinki

120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik
VEČ ...|26. 1. 2023
120 let Pokrajinskega muzeja Maribor - Planinski muzej nova razstava - MAO Universum Plečnik

Jože Bartolj

kulturaNives CviklMatjaž PodlipnikMarsel GombocPlaninski muzejMuzej za arhitekturo in oblikovanjePokrajinski muzej Maribor

Doživetja narave

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Doživetja narave

Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

VEČ ...|22. 10. 2021
Spust v globoki tolminski brezni

Sloveskim jamarjem raziskovalcem je v zadnjem času uspelo v kar dveh tolminskih breznih preseči globino 1000 metrov. Kaj so odkrili, kako naporno in nevarno je takšno spuščanje v visokogorska brezna in kam jih pravzaprav žene? Z nami sta bila jamarja Klemen Mihalič in Matic Di Batista.

Blaž Lesnik

jamekrasnaravajamarstvokraška breznatolminska breznaSkalarjevo breznoBrezno spečega dinozavra

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku

Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju. 

Robert Božič

kmetijstvoshod kmetov

Duhovna misel

VEČ ...|19. 10. 2025
Osamljenost

Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Osamljenost

Duhovno krizo našega časa bi lahko izrazili z besedami, da ima večina med nami določen naslov, toda da nas na njem ni mogoče najti. Osamljenost je ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|17. 10. 2025
Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Živeti in pripovedovati gore - 50 let Makaluja

V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Spominjamo se

VEČ ...|20. 10. 2025
Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 20. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|20. 10. 2025
Veseli del dne 20. 10.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Veseli del dne 20. 10.

Molitev je vodil jezuit p. Ivan Bresciani.

Radio Ognjišče

Vremenska napoved

VEČ ...|20. 10. 2025
Vremenska napoved 20. oktober 2025

Vremenska napoved 20. oktober 2025

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar