Komentar Domovina.je
Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Včeraj dopoldne je na daljnem sibirskem severu umrl Aleksej Anatoljevič Navalni, ruski disident in politični nasprotnik ruskega predsednika Vladimirja Putina. Žalostna novica je prišla iz uradnega poročila kazenske kolonije oziroma zapora, kjer je bil nazadnje zaprt Navalni. Sicer naj bi umrl zaradi »zdravstvenih težav,« vendar je bil ta ruski disident kljub drugačnim trditvam ruskih oblasti zelo verjetno umorjen ali pa je vsaj umrl zaradi posledic slabega ravnanja ruskih zaporskih oblasti. Navalni je pred tem enkrat že preživel poskus umora Putinovega režima, ko je bil pred štirimi leti zastrupljen s strupom novičok, a ga je takrat rešilo potovanje v Nemčijo, kjer so mu nemški zdravniki v zadnjem trenutku rešili življenje.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.
Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.
Komentar Domovina.je
Pred prihajajočimi evropskimi volitvami (potekale bodo med 6. in 9. junijem leta 2024) se na slovenskem političnem prizorišču po tihem že pripravljajo burni politični dogodki. Znotraj vladajočega Gibanja Svoboda se že dogajajo interni boji za mesto na strankarski listi, medtem ko desna sredina intenzivno razmišlja o možnih kombinacijah med njenimi akterji.
Tokratne evropske volitve imajo dvojni strateški pomen. Prvič, te volitve predstavljajo priložnost za opozicijo, da doseže pomembno zmago, ki lahko pokoplje politično prihodnost premierja Roberta Goloba. Drugič, na prihodnjih evropskih volitvah bo Slovenija izvolila dodatnega evroposlanca zaradi demografskih sprememb in posledic Brexita.
Komentar Domovina.je
Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …
Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.
Komentar Domovina.je
Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Novica o sporni vlogi asistenta slovenske evroposlanke in voditeljice socialnih demokratov (SD) Tanje Fajon je povzročila burne odzive v slovenskih političnih krogih, čeprav so javni in levo usmerjeni mediji predvsem poskušali umiriti situacijo, ali celo skušali zamolčati ta sporni dogodek.
Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Komentar Domovina.je
V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. november 2025 ob 05-ih
Duhovna misel
Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.