Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 4. 2020
Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda

Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda

Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda
Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ne pozabite na oddajo vlog za napravo vinograda
Rok za vložitev in oddajo vlog za namene prestrukturiranja in naprave novih vinogradov je že v teku. Vlogo je treba oddati do najkasneje 15. 6. 2020. Z letošnjim letom se vlogi za sredstva in izjava o posaditvi vinograda, lahko oddata izključno elektronsko. Predhodno je treba pridobiti tudi dovoljenje za zasaditev vinske trte s strani Upravne enote, kjer se bodoči vinograd tudi nahaja.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 4. 2020
Vinska omaka

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

Vinska omaka

3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Vinska omaka
3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...
VEČ ...|21. 4. 2020
Vinska omaka
3 dag masla in 2 žlici sladkorja pražimo, da karamelizira. Zalijemo z razredčenim vinom (razmerje 1:1). Ko zavre, solimo, dodamo klinčke, cimet, posebej pa zakuha moko. Ta omaka se poda h krompirjevim svaljkom, kuhanemu krompirju, testeninam (širokim rezancem), k rižu, h govedini ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Vabilo na pot

VEČ ...|24. 1. 2020
Peš, s kolesom, ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Peš, s kolesom, ...

V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

športnarava

Vabilo na pot

Peš, s kolesom, ...
V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.
VEČ ...|24. 1. 2020
Peš, s kolesom, ...
V Vabilu na pot smo izpostavili Dobrodelno kolesarjenje z Markom Balohom, v soboto vabijo na nezahteven pohod med vinogradi okrog Otočca, zimski vzpon na Gornje Poljane pa bo v nedeljo.

Blaž Lesnik

športnarava

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 1. 2020
Vinska trta

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Vinska trta

Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

svetovanjekmetijstvonarava

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vinska trta
Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.
VEČ ...|13. 1. 2020
Vinska trta
Mojca Mavrič Štrukelj, svetovalka specialistka za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica je bila z nami v naslednjih minutah. Spomnila je, kako pravilno pristopiti k izboru sorte vinske trte, za zasaditev vinogradov.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvonarava

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

svetcerkevsplavbožič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Marta JerebičJože Bartolj

svetcerkevsplavbožič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina

Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.
VEČ ...|18. 11. 2019
Izteka se rok za prijavo pridelka grozdja in vina
Pridelek so v skladu z Zakonom o vinu dolžni prijaviti vsi, ki obdelujejo vsaj 10 arov vinogradov in tudi tisti, ki obdelujejo manjšo površino, če pridelke tržijo. Prijavo pridelka se izvede na upravni enoti najpozneje do 20. novembra.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 11. 2019
Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?

Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?
Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.
VEČ ...|12. 11. 2019
Bi sami radi določili žveplo in skupne kisline v vašem mladem vinu?
Na KGZ Murska Sobota so že pred leti razvili Vinotest, izdelek za kontrolo vsebnosti prostega žvepla in skupne kisline v vinu, ki ga hitro in enostavno lahko uporabi vsak kletar. Nekaj nasvetov za uporabo, nam je povedala mag. Tatjana Čeh, vodja laboratorija.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Prva kupica zrelga vinčeca

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|11. 11. 2019
Prva kupica zrelga vinčeca
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale na martinovo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina

Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.
VEČ ...|10. 11. 2019
Martinovo 2019 - pogled na mlada vina
Na Martinovo nedeljo smo se sprehodili po slovenskih vinorodnih deželah in slišali, kakšna mlada vina se nam obetajo. Z nami so bili svetovalci specialisti za vinarstvo in vinogradništvo: Tamara Rusjan, Majda Brdnik, Ivanka Badovinac, Tadeja Vodovnik Plevnik in Roman Štabuc.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Vabilo na pot

VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Martinovi pohodi

Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

naravadružbašportkulturavino

Vabilo na pot

Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.
VEČ ...|8. 11. 2019
Martinovi pohodi
Od Žužemberškega do Šumberskega gradu, Popotovanje po Levstikovi poti ali Martinova fura - bodo oblikovali pohodniško ponudbo konec tedna, lahko pa se udeležite tudi Dneva varnejšega gibanja v gorah pozimi.

Blaž Lesnik

naravadružbašportkulturavino

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Malina vino

V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Ni meje za dobre ideje

Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.
VEČ ...|7. 11. 2019
Malina vino
V malinah je velik odstotek antioksidantov. V kombinaciji z vinom jih do sedaj še nismo imeli priložnost uživati. Danilo Pavlovčič je inovator, ki je za svoje delo prejel več nagrad.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjekreativnostpodjetništvovinogradništvokulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Vinogradništvo

Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Svetovalnica

Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.
VEČ ...|25. 9. 2019
Vinogradništvo
Na Trški gori smo v sodelovanju s šolskim centrom Grm Novo mesto izpeljali svetovalnico. Z nami so bili direktor centra Grm Tone Hrovat, učitelj strokovnih in teoretičnih predmetov Franci Avsec in dekanja visoke šole Lea Marija Colarič Jakše, ki deluje v sklopu šolskega centra Grm. Z gosti smo se pogovarjali o vinogradništvu.

Tanja Dominko

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto

Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.
VEČ ...|24. 9. 2019
Predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto
Trška gora je posebna, ker je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Aktualni predsednik Društva vinogradnikov Trška gora - Novo mesto, Marjan Lisac je predstavil prizadevanja za razvoj in promocijo cvička.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore

Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Vinogradništvo Trške gore

Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinogradništvo Trške gore
Trška gora je ena najznamenitejših vinskih goric. Kraj in zgodbe vinogradnikov je predstavil Jože Bašelj.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka

Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka

Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.
VEČ ...|24. 9. 2019
Na obisku v zidanici Lojzeta Slaka
Na pobočju Trške gore stoji tudi zidanica glasbenega virtuoza Lojzeta Slaka, ki je gotovo dala navdih za prenekatero lepo melodijo. Prijazno nas je gostila Ivanka Slak, ki smo jo obiskali ravno v času trgatve.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič

Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Vinotoč Teropšič

Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Informativni prispevki

Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.
VEČ ...|24. 9. 2019
Vinotoč Teropšič
Na prelepi lokaciji ob vznožju Trške gore se obdan z vinogradi nahaja Vinotoč Teropšič, kjer lahko občudujemo prelep razgled na Dolenjsko pokrajino z Gorjanci v ozadju in omembo vrednim Starim gradom.Vinotoč Teropšič nudi degustacijo več vrst vin ob domačih suhomesnatih izdelkih.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbakmetijstvovinogradništvokmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Bio peneče vino

Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Ni meje za dobre ideje

Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.
VEČ ...|22. 8. 2019
Bio peneče vino
Ob vročih poletnih večerih prija kozarec ohlajenega. Podjetje Radgonske gorice je prejelo srebrno medaljo za bio peneče organsko vino na Mednarodnem ocenjevanju organskih vin v Nemčiji. Andreja Novak je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojturizemgospodarstvookolje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici

Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.

O plodovi vinski mušici

Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.
VEČ ...|16. 7. 2019
O plodovi vinski mušici
Alenka Ferlež Rus z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je spregovorila o škodah, ki jih plodova vinska mušica povzroča pridelovalcem sadja in vinogradnikom, ter kako jo zatrati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|11. 7. 2019
Mladika mora dati sad!

Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. (Jn 15, 1-2)

Mladika mora dati sad!

Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. (Jn 15, 1-2)

duhovnost

Duhovna misel

Mladika mora dati sad!
Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. (Jn 15, 1-2)
VEČ ...|11. 7. 2019
Mladika mora dati sad!
Jaz sem prava vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, katera ne rodi sadu, odstrani. (Jn 15, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|6. 7. 2019
Novo in staro. Ne gre vkup.

Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo. (Mt 9, 17)

Novo in staro. Ne gre vkup.

Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo. (Mt 9, 17)

duhovnost

Duhovna misel

Novo in staro. Ne gre vkup.
Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo. (Mt 9, 17)
VEČ ...|6. 7. 2019
Novo in staro. Ne gre vkup.
Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo. (Mt 9, 17)

Gregor Čušin

duhovnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 6. 2019
Mehki goveji zrezki

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

Mehki goveji zrezki

Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mehki goveji zrezki
Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo
VEČ ...|17. 6. 2019
Mehki goveji zrezki
Izbrati moramo pravo vrsto mesa (hrbtni del ali kare). Meso potolčemo in začinimo s soljo in poprom ter pokapljamo z oljem. To naredimo prejšnji večer ali čim bolj zgodaj zjutraj. Hitro jih moramo opeči z obeh strani na zelo toplem olju. Ko so vsi opečeni, jih naložimo kot strešnike v posodo. Vmes dodamo sesekljano čebulo in česen, lovorjev list in ob strani prilivamo vrelo ali vročo juho ali vodo. Poškropimo jih z vinom ali konjakom. Omako lahko zgostimo z gorčico in paradižnikovo mezgo

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem

O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

Vinska trta hiti z razvojem

O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vinska trta hiti z razvojem
O delih v vinogradu je svetoval Roman Štabuc, specialist s KGZ Maribor.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Kmetje napovedali proteste

Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

kmetijstvokomentardružbapolitika

Kmetijska oddaja

Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.
VEČ ...|2. 6. 2019
Kmetje napovedali proteste
Vlada in pristojni se na nevzdržno stanje zaradi napadov zveri na domače živali in pozive kmetov ne odzivajo, zato je KGZS napovedala organizacijo protesta v Ljubljani. V oddaji pa tudi o zaključku javne obravnave krovnega zakona zemljiške politike, pa pogledu na mesec maj, o bližajočem se posvetu prašičerejcev in poziv k oddaji vloge za prestrukturiranje vinogradov.

Robert Božič

kmetijstvokomentardružbapolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|31. 5. 2019
Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov

15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov
15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.
VEČ ...|31. 5. 2019
Upravičenci za sredstva za prestrukturiranje vinogradov
15. junija 2019 se izteče rok za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov, kar je pomembno za tiste vinogradnike, ki nameravajo obnoviti vinograd v sezoni 2019/2020.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe

Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

domovinakomentareuvolitveparlament

Komentar Domovina.je

Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.
VEČ ...|13. 5. 2019
Poanta teh evropskih volitev: lahko nadzoruješ novice, a včasih se zgodi, da novice nadzorujejo tebe
Zdi se, da je ugrabitev nedolžnega starejšega vinogradnika v Beli Krajini popolnoma zasukala letošnjo kampanjo pred evropskimi volitvami. Dogodek je v najbolj neprimernem času ujel tako vladne stranke, ki računajo na zmago spričo zaslug za odlične trende v državi, kot tudi mainstream medije, ki so vse stavili na politični obrat na teh evropskih volitvah. Tako pa se zdi, da je ta nesrečnež sprožil plaz dogodkov, ki ga uveljavljene politične sile levice ne morejo več kontrolirati. Počakati bo sicer treba do samih volitev in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, toda nekaj ugotovitev že lahko pokomentiramo.Z Belo Krajino je migrantska problematika dokončno postala odločujoč faktor na letošnjih volitvah. Še vedno smo sicer priče intenzivnemu omalovaževanju dogodkov in ljudi s strani določenih mnenjskih voditeljev, toda zdi se, da le-ti tudi s svojimi poskusi iz obupa ne uspejo in ne uspejo zmanipulirati javnosti.Glavni mediji so sprva poskušali s taktiko popolne ignorance dogodkov. Ker ta pristop ni obrodil sadov, so se politične konkurence lotili na način »shoot the messenger«, t.j. uničiti kredibilnost civilne družbe in politike, ki je na težave opozarjala. V tej luči je bil nedavni protestni shod v Črnomlju izveden premišljeno. Prednost na odru so dobili predstavniki javnosti, shod je bil odločen, a tudi zamejen s kulturnim programom, prisotnim političnim predstavnikom pa se namenoma ni dalo prostora na odru. Naj ljudje sami povedo, kaj čutijo in mislijo. To je zmedlo prenekatere novinarje, ki so pričakujoč blamažo ali škandal, čakali v zasedi. Z vedno večjo gotovostjo lahko trdimo, da zborovanje v Črnomlju ni bilo ne prvo in ne zadnje in da lahko pričakujemo stopnjevanje podobnih dogodkov – neodvisno od samih volitev.Ne moremo se znebiti občutka, da je letos levica tista, ki je na defenzivi, čeprav bi glede na vse dogodke morda pričakovali, da bi te volitve lahko bile dokončen obračun z »neposlušno« desnico v državi. Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo.Premešane karte na levi, konsolidacija na desniŠe več, opazimo lahko, da imajo te volitve morda celo potencial premešati pozicije moči znotraj Šarčeve vlade. Prvič: Levo sredino, ki ni bila sposobna sestaviti skupne liste za skupino ALDE, je vsem viden polom Šarčeve »spitzenkandidatke« Irene Joveve pahnil v hude škripce. Drugič: Tekom kampanje smo že videli dvakratno (evropsko ter slovensko) blamažo prve tovarišice liste Levica. Violeta Tomić je s tem v zadrego spravila trdo levi pravoverni del medijev, ki je morebiten visok odstotek liste Levica že videl kot »znamenje na nebu«, da je tudi v Slovenijo končno prišel duh Podemos-a. Tretjič: V mesecu maju, mesecu rdečih zvezd, Socialni Demokrati vedno bolj odločno prevzemajo ikonografijo svojih »nedonošenčkov« iz Levice, ki jim v resnici nikoli niso oprostili, da so jim prevzeli primat na levem polu, ki si ga SD kot uradni nasledniki KPS seveda nedvomno zaslužijo.Desnica se je medtem konsolidirala. Na pomladnem delu sta SDS in SLS jeseni zakopali bojno sekiro in nato letos pomladi postavili skupno listo ter tako naredili prvi korak v pomiritvi pomladnega tabora. NSi nadaljuje svojo jasno zgodbo že iz prejšnjih volitev v DZ in gre na te volitve s svojo listo močnih in preverjenih kandidatov, ki jo je nadgradila in razširila. Stranke pomladi z jasnimi in argumentiranimi nastopi nagovarjajo širok nabor volivcev, se medsebojno ne napadajo, lastnim članom pa dajejo motivacijo, da se volitev udeležijo ter pripomorejo h končnemu rezultatu. Tehnično in vsebinsko smo torej priča izvrstni kampanji, ki trenutno kaže na dober rezultat vseh treh strank oz. obeh list.Presenečenje te kampanje je nova desna stranka DOM, za katero se zdi, da je prva izvorno desno populistična stranka od osamosvojitve. Velik del desnice Jelinčičeve SNS zaradi njenega koketiranja namreč nikoli ni sprejel za svojo. DOM-ovci so zelo aktivni predvsem na družbenih omrežjih in se tako borijo proti medijski marginalizaciji, ki je lani (po krivici) pokopala Požarja. Požarjev »požar« so mediji še pogasili, DOM-ovega, ki ga kurijo ilegalni migranti, pa verjetno ne bodo zmogli. DOM sicer delno nagovarja iste volivce kot SNS, zato bo njena usoda na volitvah najverjetneje močno zaznamovala politiko v prihodnje. SNS si lahko upravičeno obeta poslanca na teh volitvah, toda morebiten dober rezultat Brščičeve četvorke – ne nujno s poslancem, ampak po številu glasov oz. odstotkov – lahko že pomeni, da smo dobili prihodnjega člana DZ, ki bo ključ do sestave prihodnje Vlade RS.Letošnje Evropske volitve so v zasuku ironije nerazčiščene ter potlačene problematike ilegalnih migracij morda prve po dolgem času, ko gre res za Evropo. Z evropskimi volitvami je bilo v preteklosti v različnih evropskih državah pogosto tako, da so bile tretirane kvečjemu kot priložnost, da volivci dajo oceno vladi. Letos volivci odločajo ne samo o medijsko doziranih puhlicah o posameznih področjih, ampak se bistveno bolj politično opredeljujejo do tega, kaj jim Evropa pomeni in v katero smer želijo, da bi se upravljanje Evropske unije zasukalo.Tudi v Sloveniji so volitve presegle ta namen in služijo bistveno večji politični prerazporeditvi. Kdo ve, morda pa je letošnja kampanja samo del daljšega trenda in smo priča ogrevanju za nekaj večjega. Karel Erjavec že ve.

Rajko Podgoršek

domovinakomentareuvolitveparlament

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|4. 3. 2019
Krhki flancati

Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

Krhki flancati

Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Krhki flancati
Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...
VEČ ...|4. 3. 2019
Krhki flancati
Potrebujemo: 20 dag bele moke (mehke ali ostre), v jamico damo ščep soli, 4 rumenjake in 4 žlice belega vina (ali vino in rum). Ugnetemo testo, ki mora biti dokaj krepko (skoraj kot za rezance, ki jih valjamo na roko). Pokrjemo s skledo in damo počivat. Razvaljamo za dober nožev rob debelo, naredimo pravokotnike ...

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz naših krajev

VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica

V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

infodružbapolitika

Iz naših krajev

Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.
VEČ ...|2. 2. 2019
Ptuj, Krško, Domžale, Sevnica
V oddaji Iz naših krajev ste tokrat lahko prisluhnili o prizadevanjih za izgradnjo obvoznice na Ptuju, obnovi vasice Slapník, ki nima prebivalcev, preživljanju prostega časa mladih v Posavju in prvem opravilu v vinogradih na god svetega Vincenca.

Andrej Šinko

infodružbapolitika

Vabilo na pot

VEČ ...|11. 1. 2019
Kam ta konec tedna?

V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

Kam ta konec tedna?

V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

naravašport

Vabilo na pot

Kam ta konec tedna?
V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.
VEČ ...|11. 1. 2019
Kam ta konec tedna?
V Vabilu na pot smo napovedali pohod Po poti slovenskega tolarja, odpravite se lahko tudi na Vinogradniški pohod na gorico Lisec ali na (Po)novoletni pohod v Dolskem.

Blaž Lesnik

naravašport

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 12. 2018
Pot do penine je polna ljubezni

Pot do iskrivega penečega vina je dolga, polna ljubezni vinogradnika in vinarja. Takole o njej pravi enologinja Andreja Brglez.

Pot do penine je polna ljubezni

Pot do iskrivega penečega vina je dolga, polna ljubezni vinogradnika in vinarja. Takole o njej pravi enologinja Andreja Brglez.

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pot do penine je polna ljubezni
Pot do iskrivega penečega vina je dolga, polna ljubezni vinogradnika in vinarja. Takole o njej pravi enologinja Andreja Brglez.
VEČ ...|28. 12. 2018
Pot do penine je polna ljubezni
Pot do iskrivega penečega vina je dolga, polna ljubezni vinogradnika in vinarja. Takole o njej pravi enologinja Andreja Brglez.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Penina Oceanus

Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

inovativnostizobraževanjeideja

Ni meje za dobre ideje

Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.
VEČ ...|28. 12. 2018
Penina Oceanus
Z nekaj domiselnosti so pri vinogradniški družini iz Jarenine v Slovenskih goricah ustvarili inovativni unikatni izdelek, peneče vino Oceanus, ki več let zori na dnu morja. Pogovarjali smo se s Silvom Črnkom.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeideja

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.
VEČ ...|27. 11. 2018
Izbrana Pinela, avtohtona vipavska vrsta trte
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. Pogovarjali smo se o zvestobi tradiciji, o pristopih novih rodov in o sodobni kulturi pitja vina, ki je hrana, ustvarjeno za uživanje ob jedi in dobri družbi.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 11. 2018
Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino

V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Kmetijska oddaja

Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.
VEČ ...|25. 11. 2018
Na obisku na Posetvu Ferjančič na Planini nad Ajdovščino
V osrednjem delu tokratne kmetijske oddaje smo gostili znanega vinogradnika in vinarja Petra Ferjančiča s Planine nad Ajdovščino in se posebej ustavili ob pineli, avtohtoni sorti vinske trte, ki jo na posestvu Ferjančič s ponosom pridelujejo.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 11. 2018
Z rezjo v vinogradih ni dobro hiteti

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota pravi, da je z hitenjem pri rezi potrebno biti zelo previden.

Z rezjo v vinogradih ni dobro hiteti

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota pravi, da je z hitenjem pri rezi potrebno biti zelo previden.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Z rezjo v vinogradih ni dobro hiteti
Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota pravi, da je z hitenjem pri rezi potrebno biti zelo previden.
VEČ ...|15. 11. 2018
Z rezjo v vinogradih ni dobro hiteti
Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota pravi, da je z hitenjem pri rezi potrebno biti zelo previden.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Janez Levstik - dediščina Boštanja

Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

izobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.
VEČ ...|13. 11. 2018
Janez Levstik - dediščina Boštanja
Govorili smo o Boštanju ob Savi. Kraj z bogato sadjarsko zgodovino, kulturo, zanimiva je bila tudi kultura ribolova, danes žal stojijo le še ruševine kar dveh gradov, ima pa Boštanj tudi vinogradniške korenine.

Nataša Ličen

izobraževanjekultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 11. 2018
Vse sorte zdravice zdaj gori gredo

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vse sorte zdravice zdaj gori gredo

Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Vse sorte zdravice zdaj gori gredo
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|12. 11. 2018
Vse sorte zdravice zdaj gori gredo
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Zdravice, napitnice, pesmi o vinu in vinski trti so se oglašale v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 11. 2018
Na martinovo o mladih vinih ter pogled na letošnje ozimine

Na martinovo nedeljo smo se podali v Primorsko vinorodno deželo in pogledali na tamkajšnja mlada vina. Gostili smo dve specialistki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica, Tamaro Rusjan in Majdo Brdnik. V drugem delu oddaje pa je bil naš gost mag. Jože Mohar, z njim smo se pogovarjali o pogledu na letošnje ozimine.

Na martinovo o mladih vinih ter pogled na letošnje ozimine

Na martinovo nedeljo smo se podali v Primorsko vinorodno deželo in pogledali na tamkajšnja mlada vina. Gostili smo dve specialistki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica, Tamaro Rusjan in Majdo Brdnik. V drugem delu oddaje pa je bil naš gost mag. Jože Mohar, z njim smo se pogovarjali o pogledu na letošnje ozimine.

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

Na martinovo o mladih vinih ter pogled na letošnje ozimine
Na martinovo nedeljo smo se podali v Primorsko vinorodno deželo in pogledali na tamkajšnja mlada vina. Gostili smo dve specialistki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica, Tamaro Rusjan in Majdo Brdnik. V drugem delu oddaje pa je bil naš gost mag. Jože Mohar, z njim smo se pogovarjali o pogledu na letošnje ozimine.
VEČ ...|11. 11. 2018
Na martinovo o mladih vinih ter pogled na letošnje ozimine
Na martinovo nedeljo smo se podali v Primorsko vinorodno deželo in pogledali na tamkajšnja mlada vina. Gostili smo dve specialistki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova gorica, Tamaro Rusjan in Majdo Brdnik. V drugem delu oddaje pa je bil naš gost mag. Jože Mohar, z njim smo se pogovarjali o pogledu na letošnje ozimine.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 11. 2018
Vino v povezavi z nakitom, poezijo in filmom

Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.

Vino v povezavi z nakitom, poezijo in filmom

Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.

idejeinovativnostrazvoj

Ni meje za dobre ideje

Vino v povezavi z nakitom, poezijo in filmom
Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.
VEČ ...|9. 11. 2018
Vino v povezavi z nakitom, poezijo in filmom
Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.

Nataša Ličen

idejeinovativnostrazvoj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Družinska vinogradniška dediščina

Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.
VEČ ...|6. 11. 2018
Družinska vinogradniška dediščina
Lojze Kerin, z Vinske kleti Kerin iz Straže pri Krškem, je obudil vinogradniško tradicijo svojega pradeda, proučuje in razvija modro frankinjo, iz katere pridela osem različnih vin, tudi penino rose.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 10. 2018
Vinogradniška in sadjarska pridelovalna sezona

V nedlejski kmetijski oddaji smo se ustavili ob aktualnem pogledu na vinogradniško in sadjarsko pridelovalno sezono. V osrednjem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop

Vinogradniška in sadjarska pridelovalna sezona

V nedlejski kmetijski oddaji smo se ustavili ob aktualnem pogledu na vinogradniško in sadjarsko pridelovalno sezono. V osrednjem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop

kmetijstvo

Kmetijska oddaja

Vinogradniška in sadjarska pridelovalna sezona
V nedlejski kmetijski oddaji smo se ustavili ob aktualnem pogledu na vinogradniško in sadjarsko pridelovalno sezono. V osrednjem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop
VEČ ...|14. 10. 2018
Vinogradniška in sadjarska pridelovalna sezona
V nedlejski kmetijski oddaji smo se ustavili ob aktualnem pogledu na vinogradniško in sadjarsko pridelovalno sezono. V osrednjem delu pa je bila naša gostja mag. Tatjana Čop

Robert Božič

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 10. 2018
Kako odpraviti porjavitev mladega vina

Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka s KGZ Maribor je svetovala, kako postopati, če mlado vino kaže dovzetnost za porjavenje, ko ga izpostavimo zraku.

Kako odpraviti porjavitev mladega vina

Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka s KGZ Maribor je svetovala, kako postopati, če mlado vino kaže dovzetnost za porjavenje, ko ga izpostavimo zraku.

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kako odpraviti porjavitev mladega vina
Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka s KGZ Maribor je svetovala, kako postopati, če mlado vino kaže dovzetnost za porjavenje, ko ga izpostavimo zraku.
VEČ ...|10. 10. 2018
Kako odpraviti porjavitev mladega vina
Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka s KGZ Maribor je svetovala, kako postopati, če mlado vino kaže dovzetnost za porjavenje, ko ga izpostavimo zraku.

Robert Božič

svetovanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 10. 2018
Posebnosti vinogradniške sezone 2018

Roman Štabuc, svetovalec specialist s KGZ Maribor je pod drobnogled vzel letošnje pridelovalno leto.

Posebnosti vinogradniške sezone 2018

Roman Štabuc, svetovalec specialist s KGZ Maribor je pod drobnogled vzel letošnje pridelovalno leto.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Posebnosti vinogradniške sezone 2018
Roman Štabuc, svetovalec specialist s KGZ Maribor je pod drobnogled vzel letošnje pridelovalno leto.
VEČ ...|8. 10. 2018
Posebnosti vinogradniške sezone 2018
Roman Štabuc, svetovalec specialist s KGZ Maribor je pod drobnogled vzel letošnje pridelovalno leto.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 9. 2018
Setev ozimnih žit in pravilni koraki pri skrbi za mošt

Zakaj se je dobro izogibati prezgodnjim setvam ozimnih žit je spregovoril mag. Jože Mohar, Ivanka Badovinac pa je svetovala o pravilnih korakih skrbi za mošt in mlado vino.

Setev ozimnih žit in pravilni koraki pri skrbi za mošt

Zakaj se je dobro izogibati prezgodnjim setvam ozimnih žit je spregovoril mag. Jože Mohar, Ivanka Badovinac pa je svetovala o pravilnih korakih skrbi za mošt in mlado vino.

kmetijstvoizobraževanjenarava

Kmetijska oddaja

Setev ozimnih žit in pravilni koraki pri skrbi za mošt
Zakaj se je dobro izogibati prezgodnjim setvam ozimnih žit je spregovoril mag. Jože Mohar, Ivanka Badovinac pa je svetovala o pravilnih korakih skrbi za mošt in mlado vino.
VEČ ...|30. 9. 2018
Setev ozimnih žit in pravilni koraki pri skrbi za mošt
Zakaj se je dobro izogibati prezgodnjim setvam ozimnih žit je spregovoril mag. Jože Mohar, Ivanka Badovinac pa je svetovala o pravilnih korakih skrbi za mošt in mlado vino.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 9. 2018
Prva jesenska izdaja Vabila na pot

Povabili smo na Pohod prijateljstva v objemu Kureščka, predstavili Pohod po Motovilcih, Prvi Oskarjev pohod in pohod po izolskem podeželju. Izpostavili smo nordijsko hojo in kolesarjenje med vinogradi v okolici Svečine.

Prva jesenska izdaja Vabila na pot

Povabili smo na Pohod prijateljstva v objemu Kureščka, predstavili Pohod po Motovilcih, Prvi Oskarjev pohod in pohod po izolskem podeželju. Izpostavili smo nordijsko hojo in kolesarjenje med vinogradi v okolici Svečine.

športnaravarekreacija

Vabilo na pot

Prva jesenska izdaja Vabila na pot
Povabili smo na Pohod prijateljstva v objemu Kureščka, predstavili Pohod po Motovilcih, Prvi Oskarjev pohod in pohod po izolskem podeželju. Izpostavili smo nordijsko hojo in kolesarjenje med vinogradi v okolici Svečine.
VEČ ...|28. 9. 2018
Prva jesenska izdaja Vabila na pot
Povabili smo na Pohod prijateljstva v objemu Kureščka, predstavili Pohod po Motovilcih, Prvi Oskarjev pohod in pohod po izolskem podeželju. Izpostavili smo nordijsko hojo in kolesarjenje med vinogradi v okolici Svečine.

Blaž Lesnik

športnaravarekreacija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Vina iz globin panonskega morja

Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.
VEČ ...|21. 9. 2018
Vina iz globin panonskega morja
Vinogradnik mlade generacije Metod Gutman je začel razvijati inovativno vinogradniško zgodbo vin Panon. Njegovo največje zanimanje so opuščene vinske trte, ki jih ohranja in s tem tudi značilno krajinsko podobo panonske nižine.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 8. 2018
Stanje in aktualna dela v vinogradih

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je spregovoril o trenutnem stanju v vinogradih in aktualnih opravilih, ki še ostajajo do trgatve.

Stanje in aktualna dela v vinogradih

Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je spregovoril o trenutnem stanju v vinogradih in aktualnih opravilih, ki še ostajajo do trgatve.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Stanje in aktualna dela v vinogradih
Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je spregovoril o trenutnem stanju v vinogradih in aktualnih opravilih, ki še ostajajo do trgatve.
VEČ ...|14. 8. 2018
Stanje in aktualna dela v vinogradih
Ernest Novak, svetovalec specialist s KGZ Murska Sobota je spregovoril o trenutnem stanju v vinogradih in aktualnih opravilih, ki še ostajajo do trgatve.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|12. 8. 2018
MIsijonski pozdrav s Slonokoščene oddaje

V naši misijonski oddaji Pojdite in učite smo se s pismom misijonarja odpravili na Slonokoščeno obalo. Z molitvijo smo podprli delo vseh, ki delujejo v Božjem vinogradu po svetu in povabili k sodelovanju v Misijonski molitveni zvezi.

MIsijonski pozdrav s Slonokoščene oddaje

V naši misijonski oddaji Pojdite in učite smo se s pismom misijonarja odpravili na Slonokoščeno obalo. Z molitvijo smo podprli delo vseh, ki delujejo v Božjem vinogradu po svetu in povabili k sodelovanju v Misijonski molitveni zvezi.

družbaduhovnost

Pojdite in učite

MIsijonski pozdrav s Slonokoščene oddaje
V naši misijonski oddaji Pojdite in učite smo se s pismom misijonarja odpravili na Slonokoščeno obalo. Z molitvijo smo podprli delo vseh, ki delujejo v Božjem vinogradu po svetu in povabili k sodelovanju v Misijonski molitveni zvezi.
VEČ ...|12. 8. 2018
MIsijonski pozdrav s Slonokoščene oddaje
V naši misijonski oddaji Pojdite in učite smo se s pismom misijonarja odpravili na Slonokoščeno obalo. Z molitvijo smo podprli delo vseh, ki delujejo v Božjem vinogradu po svetu in povabili k sodelovanju v Misijonski molitveni zvezi.

Jure Sešek

družbaduhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|13. 7. 2018
Dejstva dosedanje vinogradniške sezone

Roman Štabuc svetovalec specialist s KGZ Maribor je vzel pod črto letošnjo vinogradniško sezono.

Dejstva dosedanje vinogradniške sezone

Roman Štabuc svetovalec specialist s KGZ Maribor je vzel pod črto letošnjo vinogradniško sezono.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Dejstva dosedanje vinogradniške sezone
Roman Štabuc svetovalec specialist s KGZ Maribor je vzel pod črto letošnjo vinogradniško sezono.
VEČ ...|13. 7. 2018
Dejstva dosedanje vinogradniške sezone
Roman Štabuc svetovalec specialist s KGZ Maribor je vzel pod črto letošnjo vinogradniško sezono.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 7. 2018
Aktualno o zelenih delih v vinogradu

Jernej Martinčič, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o nujnosti zelenih del v vinogradu.

Aktualno o zelenih delih v vinogradu

Jernej Martinčič, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o nujnosti zelenih del v vinogradu.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Aktualno o zelenih delih v vinogradu
Jernej Martinčič, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o nujnosti zelenih del v vinogradu.
VEČ ...|2. 7. 2018
Aktualno o zelenih delih v vinogradu
Jernej Martinčič, svetovalec specialist s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto je svetoval o nujnosti zelenih del v vinogradu.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|3. 6. 2020
Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Pravne zagate

V Svetovalnici je bila naša gostja odvetnica Mateja Maček, ki je odgovarjala na vprašanja povezana s pravnimi zagatami.

Jože Bartolj

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 6. 2020
Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Baletni koncert nocoj na TVS - Priporočila pevcem JSKD - Prihaja 68. Ljubljana festival

Jože Bartolj

kultura

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 6. 2020
Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Novinarji brez meja: Janša je najmočnejši slovenski politik

V preteklem tednu se je ugledna organizacija Novinarji brez meja razpisala o slovenskem predsedniku vlade Janezu Janši. Ne bom se spuščal v različne vidike njihove “analize”, pač pa se bom ustavil zgolj ob njihovi oznaki, ki me je najbolj razvedrila. Poročilo organizacije Janšo neženirano razglaša za “najmočnejšega slovenskega politika”.

Aleš Maver

komentardružbapolitika

Iz Betanije

VEČ ...|3. 6. 2020
Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Pridi, Sveti DDuh

Iz priljubljene knjige:Pet minut s Svetim Duhom

Mateja Subotičanec

duhovnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 6. 2020
Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Cilj je čimdalj ohraniti krompirjevo cimo zdravo

Aleš Volčič, svetovalec Semenarne Ljubljana je spregovoril o nujnosti preventivnega pristopa pri varstvu krompirja pred boleznimi.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje