Svetovalnica

VEČ ...|26. 5. 2020
Bonton

Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

Bonton

Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

svetovanjedružba

Svetovalnica

Bonton
Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|26. 5. 2020
Bonton
Kdo naj bi imel nagovor na poroki? Kaj pravi bonton o slušalkah v ušesih? Ali so boni primerno darilo? Ali je primerno, da papežev varnostnik žveči žvečilni gumi? Na ta in druga vprašanja je odgovarjala strokovnjakinja za kulturo govorjenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

svetovanjedružba

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj

Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

pogovorzdravstvorak

Informativni prispevki

Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.
VEČ ...|25. 5. 2020
Rak je izjemno dobra ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo zgodaj
Začel se je evropski teden boja proti raku. Deležniki so ob tem opozorili na pomen skrbi za zdravje tudi med in po epidemiji novega koronavirusa. Na onkološkem inštitutu pozivajo k skrbi za zdrav življenjski slog, proti zdravju škodljivim razvadam in k udeležbi na presejalnih programih ter svarijo pred odlašanjem z obiskom pri zdravniku. Podobno poudarja tudi predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku dr. Urška Ivanuš. V Sloveniji pa je danes znova stekel presejalni program za raka dojk Dora. Kot je dejal vodja projekta Dora dr. Maksimiljan Kadívec bo ves čas ustrezno poskrbljeno za varnost bolnic in zaposlenih.

Alen Salihović

pogovorzdravstvorak

Via positiva

VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Via positiva

Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

kulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.
VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Nataša Ličen

kulturadediščina

Za življenje

VEČ ...|2. 5. 2020
Kaj nam sploh pomeni delo

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Kaj nam sploh pomeni delo

V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

duhovnostpogovordružba

Za življenje

Kaj nam sploh pomeni delo
V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
VEČ ...|2. 5. 2020
Kaj nam sploh pomeni delo
V času dela na daljavo smo se v oddaji Za življenje vprašali, kaj nam sploh pomeni delo. Ali gre za zaslužek, samopotrditev, slavo, občutek varnosti...? Ali nam bodo razmere, v kateri se je znašlo človeštvo, pomagale najti pravo vrednost poštenega dela? Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Blaž Lesnik

duhovnostpogovordružba

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 4. 2020
Kako zagotoviti varno delo od doma?

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

Kako zagotoviti varno delo od doma?

Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

delokoronavirusinfo

Informativni prispevki

Kako zagotoviti varno delo od doma?
Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.
VEČ ...|10. 4. 2020
Kako zagotoviti varno delo od doma?
Zaradi epidemije novega koronavirusa je povečan obseg dela od doma. V nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost Sicert so pripravili nekaj navodil, da ne bi prihajalo do nevšečnosti. Tja smo poklicali Gorazda Božiča.

Helena Križnik

delokoronavirusinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Pospešeno obnavljanje cest

Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Informativni prispevki

Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.
VEČ ...|3. 4. 2020
Pospešeno obnavljanje cest
Na DARSU so ob nastopu epidemije začeli pospešeno z obnovami najbolj obremenjenih avtocestnih odsekov zaradi občutno manj prometa. Opažajo pa prekoračitve hitrosti med vozniki, ki proste ceste izrabljajo za nedopustno divjanje. S tem pa ogrožajo delavce na cestah, ki jih je zdaj več. O tem smo govorili z mag. Ulrichom Zorinom, vodjo službe za upravljanje prometa in prometne varnosti pri Družbi za avtoceste Republike Slovenije.

Nataša Ličen

izobraževanjeinfodružbapogovorvzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina: Dvignjen palec

Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

komentar

Komentar Družina

Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.
VEČ ...|19. 3. 2020
Karel Bolčina: Dvignjen palec
Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Karel Bolčina

komentar

Pogovor o

VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Sars-Covid19

Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

infopogovorpolitika

Pogovor o

Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.
VEČ ...|18. 3. 2020
Sars-Covid19
Gostili smo moralnega teologa dr. Ivana Štuheca, z njim smo se pogovarjali o tem, kako koronavirus vplivana delovanje Cerkve, komentiral pa je tudi poteze državni oblasti. O teh smo po telefonu govorili tudi s predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco. Ob sklepu oddaje pa ste lahko prisluhnili še sporočilu, ki ga je po Svetu za nacionalno varnost včeraj posredoval predsednik države Borut Pahor.

Alen Salihović

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?

Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?

Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

infošolakoronavirus

Informativni prispevki

Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.
VEČ ...|10. 3. 2020
Se bo v primeru zaprtja šola zaradi širjenja koronavirusa podaljšalo šolsko leto?
Zaradi širjenja novega koronavirusa se vsak dan vrstijo odpovedi različnih dogodkov. Ali bodo vrata zaprle tudi izobraževalne ustanove? Stroka in svet za nacionalno varnost ocenjujeta, da za to še ni razloga. A tega v prihodnje ob poslabšanju razmer ne izključujeta. Ali lahko pride zaradi tega do podaljšanja šolskega leta, smo vprašali direktorja Zavoda sv. Stanislava Antona Česna.

Alen Salihović

infošolakoronavirus

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 3. 2020
Se bomo zavedli pomena samooskrbe?

Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

Se bomo zavedli pomena samooskrbe?

Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

kmetijstvoizobraževanje

Kmetijska oddaja

Se bomo zavedli pomena samooskrbe?
Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.
VEČ ...|8. 3. 2020
Se bomo zavedli pomena samooskrbe?
Ukrepi za zajezitev širjenja corona virusa in nova val begunske problematike vse bolj v ospredje postavlja vprašanja, kako zagotoviti vsaj minimalno prehransko varnost. O tem je bilo govora v prvem delu oddaje. Ustavili pa smo se tudi ob pokojninskem vprašanju in ponudbi hibridov koruze pri Semenarni Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Komentar Družina

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič

komentar

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante

Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

infopolitikamigranti

Informativni prispevki

Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.
VEČ ...|1. 3. 2020
Boštjan Perne o turškem odprtju meja za migrante
Potem ko je Turčija potrdila, da v državi ne bodo več zadrževali migrantov, ki si želijo v Evropo, je turški notranji minister že tvitnil, da je doslej proti Evropi na mejo z Grčijo in Bolgarijo krenilo skoraj 80 tisoč migrantov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Za komentar smo vprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja Boštjana Perneta, ki ocenjuje, da bo pri tem moralo priti do usklajenega nastopa Evropske unije.

Alen Salihović

infopolitikamigranti

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja

Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

družbainfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.
VEČ ...|13. 2. 2020
Sloveniji nov opomin Bruslja s področja preprečevanja pranja denarja
Slovenija zbira opomine iz Bruslja, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja. Lansko pomlad ga je prejela, ker v nacionalno zakonodajo ni pravočasno prenesla direktive Evropske unije s tega področja, ki je bila sprejeta že leta 2016. Zdaj si je prislužila novega, saj ni vključila dodatnih pravil iz predlani. Tega ni storilo še sedem članic - Ciper, Madžarska, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Španija. Pojasnila morajo Evropski komisiji posredovati v dveh mesecih. Za komentar smo poklicali predsednika Dobre države dr. Bojana Dobovška, ki je strokovnjak za vprašanja s področij kriminala in varnosti.

Helena Križnik

družbainfopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?

O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

politikavarnostsvet

Pogovor o

Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?
O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.
VEČ ...|15. 1. 2020
Se bodo razmere na Bližnjem vzhodu stabilizirale?
O zaostrenih odnosih med ZDA in Iranom, možnem razvoju dogodkov ter vplivu dogajanja na stabilnost regije. Gostje so bili politična analitika dr. Primož Šterbenc in Klemen Balanč ter obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Andrej Šinko

politikavarnostsvet

Via positiva

VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju

Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Via positiva

Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.
VEČ ...|2. 1. 2020
Uspešno zgodbo lahko gradimo ob zaupanju
Brez zaupanja med zaposlenimi, razumevanja do vseh oblik dela znotraj podjetja, je težko graditi uspešno zgodbo. Če to reče podjetnik, ki je uspel znižati visoko zadolženost podjetja, mu lahko verjamemo. Dr. Samo Javornik je govoril tudi o družbeni odgovornosti, poslovni kulturi in, kar zadeva vse, o varnosti na cestah ob vse večjem avtomobilskem parku.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjepodjetništvogospodarstvo

Doživetja narave

VEČ ...|20. 12. 2019
Odgovorno v gore pozimi - kviz

Združili smo planinski kviz z opozorili za varno hojo v gore pozimi, slišali pa ste tudi povzetek s tiskovne konference, na katerei smo uradno zaključili našo poletno Srebrno diagonalo.

Odgovorno v gore pozimi - kviz

Združili smo planinski kviz z opozorili za varno hojo v gore pozimi, slišali pa ste tudi povzetek s tiskovne konference, na katerei smo uradno zaključili našo poletno Srebrno diagonalo.

naravagorezimska opremavarnostsrebrna diagonala

Doživetja narave

Odgovorno v gore pozimi - kviz
Združili smo planinski kviz z opozorili za varno hojo v gore pozimi, slišali pa ste tudi povzetek s tiskovne konference, na katerei smo uradno zaključili našo poletno Srebrno diagonalo.
VEČ ...|20. 12. 2019
Odgovorno v gore pozimi - kviz
Združili smo planinski kviz z opozorili za varno hojo v gore pozimi, slišali pa ste tudi povzetek s tiskovne konference, na katerei smo uradno zaključili našo poletno Srebrno diagonalo.

Blaž Lesnik

naravagorezimska opremavarnostsrebrna diagonala

Svetovalnica

VEČ ...|16. 12. 2019
Varnost v prometu pozimi

V svetovalnici smo govorili o varosti v prometu. Z nami sta bila inštruktor varne vožne Brane Legan iz AMZS in Marko Bevc iz agencije za varnost prometa.

Varnost v prometu pozimi

V svetovalnici smo govorili o varosti v prometu. Z nami sta bila inštruktor varne vožne Brane Legan iz AMZS in Marko Bevc iz agencije za varnost prometa.

svetovanje

Svetovalnica

Varnost v prometu pozimi
V svetovalnici smo govorili o varosti v prometu. Z nami sta bila inštruktor varne vožne Brane Legan iz AMZS in Marko Bevc iz agencije za varnost prometa.
VEČ ...|16. 12. 2019
Varnost v prometu pozimi
V svetovalnici smo govorili o varosti v prometu. Z nami sta bila inštruktor varne vožne Brane Legan iz AMZS in Marko Bevc iz agencije za varnost prometa.

Tanja Dominko

svetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek

December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

internetigračeinfootrociizobraževanje

Informativni prispevki

Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.
VEČ ...|11. 12. 2019
Strokovnjaki pred nakupom pametnih igrač svetujejo premislek
December je čas obdarovanj in pogosto se znajdemo v zadregi, kaj kupiti otrokom. Ponudba igrač je velika, vse bolj pa so popularne pametne igrače. A te pomenijo varnostno tveganje za otroka, zato je treba biti pri nakupu pozoren, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru fakultete za družbene vede. O pasteh teh igrač je za Radio Ognjišče spregovoril samostojni strokovni delavec na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Marko Puschner, ki deluje na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si.

Alen Salihović

internetigračeinfootrociizobraževanje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije

Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Kmetijska oddaja

Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije
Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.
VEČ ...|8. 12. 2019
Problematika varnosti kmetijskih vozil na cestah in razpis za male kmetije
Kmetijska vozila so, posebej v času sezone del na poljih, v nasadih, stalno prisotna na cesti. Zaradi svojih mer, oblike in relativno počasne vožnje, pa pogosto tudi moteča za druge udeležence v prometu. Na ceste prihajajo s polj in posebej v času spravila pridelkov ne tako redko onesnažijo ceste. Še vedno se s kmetijskimi in gozdarskimi stroji ponesreči nesprejemljivo veliko kmetov, pogosto prav po nepotrebnem. Lansko leto je tako pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umrlo 20 oseb, od teh 10 pri delovnih nezgodah s traktorji in 6 pri delu v gozdu. To je bilo le nekaj izhodišč za današnji razgovor o nekaj aktualnih temah udeležbe kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu z gostom iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, svetovalcem za kmetijsko tehniko mag. Marjanom Dolenškom.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Iz naših krajev

VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Tišina, Ljutomer, Železniki

V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

družbapolitikapogovor

Iz naših krajev

Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.
VEČ ...|30. 11. 2019
Tišina, Ljutomer, Železniki
V oddaji smo poročali o zamiku ukrepov za poplavno varnost v Železnikih in zamiku začetka obnove zelo nevarnih odsekov cest Murska Sobota – Gederovci ter Petanjci – Krajna. Spregovorili pa smo tudi o tem, kako dobrota že 27 let povezuje župnijske Karitas Prlekije in Prekmurja.

Andrej Šinko

družbapolitikapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|30. 10. 2019
Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!

Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!

Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!
Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.
VEČ ...|30. 10. 2019
Berimo deklaracije na prehrambenih izdelkih!
Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Via positiva

VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih

Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.
VEČ ...|17. 10. 2019
Duhovnost ni beg v osamo, je dejavnost v odnosih
Družbeni sistem, v katerem živimo in ga sooblikujemo, daje potreben občutek varnosti. Pa vendar mnogo ljudi čuti neizpolnjenost. Kako spoznavati in vstopiti v duhovno, kako razumeti to neizogibno plat v življenju slehernega?, smo govorili z dr. Ivanom Platovnjakom in dr. Tadejem Stegujem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekomentarkulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|1. 10. 2019
Varovanje osebnih podatkov na internetu

Z nami je bil namestnik informacijsekga pooblaščenca mag. Andrej Tomšič. Zanimalo nas je, zakaj je pomembno, da na internetu ne puščamo osebnih podatkov. Zakaj gigant Google 340 krat na dan na našem mobilnem telefenu beleži našo lokacijo?

Varovanje osebnih podatkov na internetu

Z nami je bil namestnik informacijsekga pooblaščenca mag. Andrej Tomšič. Zanimalo nas je, zakaj je pomembno, da na internetu ne puščamo osebnih podatkov. Zakaj gigant Google 340 krat na dan na našem mobilnem telefenu beleži našo lokacijo?

družbasvetovanjevarnostinternet

Svetovalnica

Varovanje osebnih podatkov na internetu
Z nami je bil namestnik informacijsekga pooblaščenca mag. Andrej Tomšič. Zanimalo nas je, zakaj je pomembno, da na internetu ne puščamo osebnih podatkov. Zakaj gigant Google 340 krat na dan na našem mobilnem telefenu beleži našo lokacijo?
VEČ ...|1. 10. 2019
Varovanje osebnih podatkov na internetu
Z nami je bil namestnik informacijsekga pooblaščenca mag. Andrej Tomšič. Zanimalo nas je, zakaj je pomembno, da na internetu ne puščamo osebnih podatkov. Zakaj gigant Google 340 krat na dan na našem mobilnem telefenu beleži našo lokacijo?

Mateja Subotičanec

družbasvetovanjevarnostinternet

Svetovalnica

VEČ ...|24. 9. 2019
Varnostna čelada

Če želimo poskrbeti za svojo varnost na kolesu in drugih prevoznih sredstvih, je na prvem mestu uporaba čelade. Poleg tega, da jo nosimo, pa so pomembne tudi njene lastnosti, kot so teža, trdnost in velikost. Z nami je bil strokovnjak Anej Ferko iz Kolesarskega centra Špan, ki nas je opozoril, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čelade.

Varnostna čelada

Če želimo poskrbeti za svojo varnost na kolesu in drugih prevoznih sredstvih, je na prvem mestu uporaba čelade. Poleg tega, da jo nosimo, pa so pomembne tudi njene lastnosti, kot so teža, trdnost in velikost. Z nami je bil strokovnjak Anej Ferko iz Kolesarskega centra Špan, ki nas je opozoril, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čelade.

svetovanjevarnost

Svetovalnica

Varnostna čelada
Če želimo poskrbeti za svojo varnost na kolesu in drugih prevoznih sredstvih, je na prvem mestu uporaba čelade. Poleg tega, da jo nosimo, pa so pomembne tudi njene lastnosti, kot so teža, trdnost in velikost. Z nami je bil strokovnjak Anej Ferko iz Kolesarskega centra Špan, ki nas je opozoril, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čelade.
VEČ ...|24. 9. 2019
Varnostna čelada
Če želimo poskrbeti za svojo varnost na kolesu in drugih prevoznih sredstvih, je na prvem mestu uporaba čelade. Poleg tega, da jo nosimo, pa so pomembne tudi njene lastnosti, kot so teža, trdnost in velikost. Z nami je bil strokovnjak Anej Ferko iz Kolesarskega centra Špan, ki nas je opozoril, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu čelade.

Tanja Dominko

svetovanjevarnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?

V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

pogovorpolitikamladidružba

Spoznanje več, predsodek manj

Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.
VEČ ...|23. 9. 2019
Ali se Slovenci ne počutimo varno v svoji državi?
V oddaji je bil z nami duhovnik Branko Cestnik. Tudi tokrat je bil pogovor v znamenju tem, ki nas pestijo. Med drugim smo se dotaknili delovanja države, ki očitno ne opravlja ene od svojih osnovnih nalog, namreč zagotavljanja varnosti. Zato se ustanavljajo različne varde, straže in podobno. Prav tako o novodobnem veganstvu, ki prerašča v ideologijo.

Jože Bartolj

pogovorpolitikamladidružba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo

29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

infokomentarčasnikpolitika

Komentar Časnik.si

Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.
VEČ ...|18. 9. 2019
Kočevske tolpe uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo
29.000.000 evrov! Še nikoli jih nisem videl. Nekomu pa se dolg v tej vrednosti kar odpiše. V pogledu na to ogromno številko, se izlije ogromno čustev. Tako veliko, da pozabimo vprašati, do koga je bil dolg odpisan. Samo do države, torej do davkoplačevalcev? Morda še do kakšnih velikih podjetji v pretežno državni lasti? Ali morda tudi do manjših podjetji, ki so jih ustanovili delavni ljudje, da zagotovijo kruh svoji družini in še nekaj zaposlenim? Vemo, da je pred leti podjetnik v stiski ob neplačilu te iste družine naredil samomor. Koliko osebnih stisk se skriva za temi milijoni, ki jih bodo morala pokriti mala zasebna podjetja? Še večje vprašanje pa mi je, zakaj ravno ti tako molčijo in se nikjer ne pojavijo.Pred dnevi je odjeknila novica o kočevskih tolpah, ki uničujejo, vlamljajo in kradejo, izsiljujejo ter pretepajo. Po županovih besedah je problematika že tako velika, da podjetja, ki so bila večkrat oropana, razmišljajo, da bi preselila svojo dejavnost v druge, bolj varne kraje, občani pa razmišljajo o samoobrambi pred temi tolpami. Ob tej priliki se pred kamero pojavi župan in komandir lokalne Policijske postaje. Tisti občani in podjetniki, ki so bili žrtve nasilja in ropa, pa ne povedo svoje zgodbe.V eni in drugi zgodbi največji oškodovanci molčijo. Kako to? Moj edini odgovor je, da jih je strah. V enem primeru strah pred tistimi, ki so vladajoči vladajočim in so nad zakonom. V drugem primeru se bojijo tistih, ki so na dnu družbene lestvice in so izpod zakona. Kajti slovenski zakoni in sodniška praksa niso pisani za barabe iz ozkega kroga nadvladajočih, kakor tudi ne za barabe iz dna.Zakoni in sodne prakse so pisani za nas povprečne delavne ljudi, ki največ plačujemo davkov in iz proračuna najmanj dobimo. Mi smo za svoje napake hitro kaznovani in če ne plačamo globo v roku, jo moramo plačati dvojno. Tisti, ki s svojimi davki vzdržujemo državo in se trudimo spoštovati zakone, smo postali žrtve tistih iz vrha in dna. In tudi ne spregovorimo. Smo tiho. Tiho smo, ko se iz proračuna izbrišejo dolgovi, katere bomo poplačali. Tiho smo tudi, ko nas kateri od nadvladajočih prime v primež svoje požrešnosti in smo zaradi neplačil pahnjeni v dolgoročne finančne težave. In smo tiho, ko nas tolpa prejemnikov socialne podpore – našega denarja – oropa, grozi ali celo pretepe.Ko zatajijo državni organi, katere plačujemo, da vzpostavljajo red in varnost, potem imamo samo dve možnosti: postanemo žrtve ali pa nekaj storimo. V preteklosti se je včasih izkazalo, da je bilo javno opozarjanje dovolj, da so se stvari spremenile, na kar stavi kočevski župan. So bili pa tudi primeri, ko se tudi po javnem izpostavljanju ni nič zgodilo. No, takrat pa so ljudje stvari vzeli v svoje roke, pa naj si bo za tiste, ki so nad zakonom ali za one, ki jih radar zakonov ne zazna.

Toni Mrvič

infokomentarčasnikpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu

V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 8. 2019
Varno v poletje

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Varno v poletje

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

družbainfoizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

Varno v poletje
Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.
VEČ ...|1. 8. 2019
Varno v poletje
Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|26. 7. 2019
Varnost v prometu poleti

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Varnost v prometu poleti

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Varno na vrhdružbaizobraževanjekulturasvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Varnost v prometu poleti
Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.
VEČ ...|26. 7. 2019
Varnost v prometu poleti
Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Nataša Ličen

Varno na vrhdružbaizobraževanjekulturasvetovanjevzgoja

Komentar Družina

VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti

Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

komentar

Komentar Družina

Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.

Tadej Strehovec

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Svetovalnica

Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.
VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2019
Tečaji varne vožnje traktorja

Govorili smo o varnosti pri vključevanju traktorja s priključki v cestni promet. Naš gost je bil Andrej Rus, inštruktor v centru varne vožnje na Vranskem.

Tečaji varne vožnje traktorja

Govorili smo o varnosti pri vključevanju traktorja s priključki v cestni promet. Naš gost je bil Andrej Rus, inštruktor v centru varne vožnje na Vranskem.

kmetijstvoizobraževanjevožnjavarnost

Svetovalnica

Tečaji varne vožnje traktorja
Govorili smo o varnosti pri vključevanju traktorja s priključki v cestni promet. Naš gost je bil Andrej Rus, inštruktor v centru varne vožnje na Vranskem.
VEČ ...|21. 6. 2019
Tečaji varne vožnje traktorja
Govorili smo o varnosti pri vključevanju traktorja s priključki v cestni promet. Naš gost je bil Andrej Rus, inštruktor v centru varne vožnje na Vranskem.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjevožnjavarnost

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

DD Turizem na kmetiji

Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

svetovanjepogovorkmetijstvo

Svetovalnica

DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.
VEČ ...|29. 5. 2019
DD Turizem na kmetiji
Zanimanje za odpiranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je vedno večje. Glavni vzrok je pomanjkanje delovnih mest, skrb za socialno varnost, poslovni izzivi in ne nazadnje tudi dodana vrednost kmetiji. V okviru desetih skupin dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je možnih več kot 120 različnih dopolnilnih dejavnosti. V današnji Svetovalnici smo govorili o DD Turizem na kmetiji.Naša gostja je bila Renata Kosi, strokovna sodelavka za področje razvoja turizma na kmetijah pri KGZS.

Slavi Košir

svetovanjepogovorkmetijstvo

Komentar Družina

VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar: Družina družin

Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

komentardružbapolitika

Komentar Družina

Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?

Lojze Kozar

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah

Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Izjave škofov o evropskih volitvah

Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

družbapolitikainfo

Informativni prispevki

Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družbapolitikainfo

Svetovalnica

VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Svetovalnica

Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.
VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 5. 2019
Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe

Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe

Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

politikazgodovina

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe
Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.
VEČ ...|8. 5. 2019
Igor Podbrežnik - 8. maja 1989 na Kongresnem trgu: Vrhunec in začetek konca Tomšičeve dobe
Ob obletnici Majniške deklaracije se spominjamo Franceta Tomšiča, ki je v govoru na Kongresnem trgu opozoril na izgubo vojaške, varnostne in finančne suverenosti, na kršenje človekovih pravic kmetom ter podrejanje slovenske državnosti centralizmu v Beogradu. Imel je velik sloves in vpliv med slovenskim delavstvom. Bil je neposreden, pošten in korekten politik, ki je bil moteč tako za komuniste kot tudi za novonastale opozicijske skupine. Po velikem razočaranju, ki ga je doživel na volitvah za predsednika Republike Slovenije, se je leta 1992 dokončno umaknil iz politike.

Igor Podbrežnik

politikazgodovina

Naš pogled

VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka

Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Evropejka

Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

komentardružba

Naš pogled

Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Nataša Ličen

komentardružba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.
VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Iz naših krajev

VEČ ...|13. 4. 2019
Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje

V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje

V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

družba

Iz naših krajev

Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.
VEČ ...|13. 4. 2019
Šentvid, Maribor, Celje, Lesce, Kočevje
V oddaji smo poročali o misijonski nedelji v Župniji Ljubljana – Šentvid, krepitvi železniške infrastrukture v Kočevju, novi čistilni napravi v mariborskem Henklu, širjenju kolesarskih poti v Mestni občini Celje in projektu Semenjalnica, ki je zgled na področju prehranske varnosti.

Andrej Šinko

družba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 4. 2019
Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi

Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.

Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi

Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.
VEČ ...|12. 4. 2019
Spomladanski kmetijsko obrtniški sejem v Komendi
Na hipodromu v Komendi je že vse pripravljeno za odprtje letošnjega spomladanskega kmetijsko obrtniškega sejma.Tako kot je že v navadi, se bo že pred uradno otvoritvijo v dvorani tamkajšnjega konjeniškega kluba odvijal strokovni program za kmete, ki ga pripravljajo strokovnjaki KGZ Ljubljana. Leto o varnosti kemtijske mehanizacije na cesti in vzdrževanju ozar ob njivah.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti

Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

infopolitikapogovor

Informativni prispevki

Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.
VEČ ...|4. 4. 2019
Ni razvad, dodatki za udobnejšo vožnjo prispevajo tudi k več varnosti
Zdi se, da še ni tako dolgo, ko smo se ob nakupu vozila in pri izbiri dodatne opreme odločali predvsem med ročno in avtomatsko klimo, radijskimi sprejemniki, med tem, ali imeti sončno streho ali ne… Edini varnostni sistem, ki smo ga poznali, je bil sistem za preprečevanje blokiranja koles ABS, sistem nadzora nad stabilnostjo ESP je počasi prihajal v splošno uporabo, za primer nesreče se je večina ljudi zadovoljila s čim večjim številom zračnih blazin. A razvoj gre naprej. O novih varnostnih sistemih, ki bodo od leta 2024 obvezni v vseh novih vozilih v Evropski uniji, smo med drugim govorili z inštruktorjem varne vožnje Branetom Leganom.

Helena Škrlec

infopolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Pogram varne vožnje z AMZS

Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

izobraževanjeprometvarnost

Svetovalnica

Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.
VEČ ...|8. 3. 2019
Pogram varne vožnje z AMZS
Z nami sta bila Maja Ambrož, vodja tržnega komuniciranja pri AMZS, in Manuel Pungartnik, inštruktor varne vožnje. Povedala sta nekaj več o programu varne vožnje, ki ga v sklopu akcije Odgovorno na pot - varno na vrh organiziramo v sodelovanju z AMZS.

Tanja Dominko

izobraževanjeprometvarnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 3. 2019
Previdno pri delu v gozdovih

Sanitarna sečnja v naših gozdovih je v teh dneh na višku, žal pa delo v gozdovih prinaša tudi nevarne situacije. Na varnost pri delu nas je opozoril Jurij Beguš z Zavoda za gozdove Slovenije.

Previdno pri delu v gozdovih

Sanitarna sečnja v naših gozdovih je v teh dneh na višku, žal pa delo v gozdovih prinaša tudi nevarne situacije. Na varnost pri delu nas je opozoril Jurij Beguš z Zavoda za gozdove Slovenije.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Previdno pri delu v gozdovih
Sanitarna sečnja v naših gozdovih je v teh dneh na višku, žal pa delo v gozdovih prinaša tudi nevarne situacije. Na varnost pri delu nas je opozoril Jurij Beguš z Zavoda za gozdove Slovenije.
VEČ ...|7. 3. 2019
Previdno pri delu v gozdovih
Sanitarna sečnja v naših gozdovih je v teh dneh na višku, žal pa delo v gozdovih prinaša tudi nevarne situacije. Na varnost pri delu nas je opozoril Jurij Beguš z Zavoda za gozdove Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države

V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

infokomentarpogovorpolitika

Informativni prispevki

Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
VEČ ...|4. 3. 2019
Boštjan Perne o tujih borcih Islamske države
V Evropski uniji opozarjajo, da padec Islamske države še ni zagotovilo za trajen mir. Treba je biti namreč pozoren na osebe, ki so na sirska bojišča prišle bodisi iz Evrope bodisi ZDA ali Rusije, in se želijo zdaj vrniti v svojo domovino. Problematiko je za naš radio komentiral varnostni strokovnjak Boštjan Perne.

Petra Stopar

infokomentarpogovorpolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|22. 2. 2019
Pravične cene za kvalitetno slovensko hrano

V zadnjih tednih, ko govorimo o varnosti in kvaliteti hrane, velikokrat opozarjamo, da nacionalna shema kakovosti imenovana Izbrana kakovost Slovenija ponuja rešitev. Kmetje pa dodajajo, da bi ta shema kakovosti morala rešiti tudi vprašanje pravične cene za pridelane kemtijske pridelke. Več o tem predsednik ZZS Peter Vrisk.

Pravične cene za kvalitetno slovensko hrano

V zadnjih tednih, ko govorimo o varnosti in kvaliteti hrane, velikokrat opozarjamo, da nacionalna shema kakovosti imenovana Izbrana kakovost Slovenija ponuja rešitev. Kmetje pa dodajajo, da bi ta shema kakovosti morala rešiti tudi vprašanje pravične cene za pridelane kemtijske pridelke. Več o tem predsednik ZZS Peter Vrisk.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pravične cene za kvalitetno slovensko hrano
V zadnjih tednih, ko govorimo o varnosti in kvaliteti hrane, velikokrat opozarjamo, da nacionalna shema kakovosti imenovana Izbrana kakovost Slovenija ponuja rešitev. Kmetje pa dodajajo, da bi ta shema kakovosti morala rešiti tudi vprašanje pravične cene za pridelane kemtijske pridelke. Več o tem predsednik ZZS Peter Vrisk.
VEČ ...|22. 2. 2019
Pravične cene za kvalitetno slovensko hrano
V zadnjih tednih, ko govorimo o varnosti in kvaliteti hrane, velikokrat opozarjamo, da nacionalna shema kakovosti imenovana Izbrana kakovost Slovenija ponuja rešitev. Kmetje pa dodajajo, da bi ta shema kakovosti morala rešiti tudi vprašanje pravične cene za pridelane kemtijske pridelke. Več o tem predsednik ZZS Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Naš pogled

VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Dovolj je sprenevedanja!

Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

kmetijstvopolitikahranavarnost

Naš pogled

Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!
VEČ ...|19. 2. 2019
Dovolj je sprenevedanja!
Pravilen odgovor na afero poljsko meso bi bil, najprej lokalno, na naši slovenski, potem pa tudi na vseevropski strani, poiskati mehanizme, ki bodo tako učinkoviti, da ljudje niti pomislili ne bodo, da bi za ceno ekonomske uspešnosti v prehransko verigo dali nekaj, kar sami ne bi nikoli dali v usta. Če bomo to dosegli, noben novinar ne bo mogel več zapisati: Dovolj je sprenevedanja, bolno poljsko meso ste jedli že pred mojim razkritjem!

Robert Božič

kmetijstvopolitikahranavarnost

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Duhovna misel

VEČ ...|29. 5. 2020
Ribič? Pastir? Služba.

Spet, drugič, mu je rekel: Simon, Janezov sin, ali me ljubiš? Rekel mu je: Da, Gospod, ti veš, da te imam rad. Rekel mu je: Pasi moje ovce!(Jn 21, 16)

Ribič? Pastir? Služba.

Spet, drugič, mu je rekel: Simon, Janezov sin, ali me ljubiš? Rekel mu je: Da, Gospod, ti veš, da te imam rad. Rekel mu je: Pasi moje ovce!(Jn 21, 16)

Gregor Čušin

duhovnost

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 5. 2020
Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Mladi kmetje pretresajo usmeritve prihodnje SKP

Zveza slovenske podeželske mladine aktivno spremlja dogajanje okrog snovanja ukrepov nove skupne kmetijske politike. Temu bo namenjen tudi spletni seminar, ki se bo odvijal v ponedeljek in torek, 1. in 2. junija zvečer. Na seminarju bo med drugim tekla beseda tudi o dveh strategijah EK, Biodediverzitetni strategiji in Strategiji od vil do vilic, do katerih so mladi kmetje tako v Evropi kot tudi pri nas skeptični. Več o tem je v rubriki povedalagdč. Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine.

Robert Božič

izobraževanjesvetovanjekmetijstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Nataša Ličen

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice