Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|15. 9. 2025
Koritno, ljuba mi rodna vas

Na južnih obronkih Pohorja, severno nad Oplotnico, leži razloženo naselje Koritno. V gručastem jedru, na okoli 650 metrih nadmorske višine, stoji poznogotska cerkev sv. Miklavža, ki je bila sredi avgusta prizorišče 26. srečanja pevcev ljudskih pesmi. Prireditev so pripravili domači ljudski pevci iz Koritnega. Odlomke s srečanja ste slišali v oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Duhovna misel

VEČ ...|14. 4. 2025
Najdragocenejše darilo

Gusti in Irena sta bila revna, a sta se imela zelo rada. Bližal se je sveti Miklavž in Irena je premišljevala, kaj naj podari ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Najdragocenejše darilo

Gusti in Irena sta bila revna, a sta se imela zelo rada. Bližal se je sveti Miklavž in Irena je premišljevala, kaj naj podari ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Najdragocenejše darilo

Gusti in Irena sta bila revna, a sta se imela zelo rada. Bližal se je sveti Miklavž in Irena je premišljevala, kaj naj podari ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|14. 4. 2025
Najdragocenejše darilo

Gusti in Irena sta bila revna, a sta se imela zelo rada. Bližal se je sveti Miklavž in Irena je premišljevala, kaj naj podari ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Mladoskop

VEČ ...|13. 12. 2024
Miklavževanje, Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu ter mednarodni uspehi dijakov

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Miklavževanje, Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu ter mednarodni uspehi dijakov

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

mladi

Mladoskop

Miklavževanje, Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu ter mednarodni uspehi dijakov

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

VEČ ...|13. 12. 2024
Miklavževanje, Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu ter mednarodni uspehi dijakov

Oddaja za mlade in z mladimi je prinesla kolaž vsebin. Dijaki novinarskega krožka Škofijske gimnazije Vipava so zbrali vtise z Miklavževanja in Dneva odprtih vrat, Klara Keršič in Jošt Plevel sta predstavila Evropsko novoletno srečanje mladih v Talinu, v oddaji pa smo predstavili tudi mednarodne uspehe na tekmovanjih dijakov velenjskega šolskega centra.

Nataša Ličen

mladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

VEČ ...|10. 12. 2024
Obisk iz Prlekije

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinatradicijaizročilo

Sobotna iskrica

VEČ ...|7. 12. 2024
Radijska igra s sv. Miklavžem in decembrska Mavrica z Matejo

Prisluhnili smo zgodbam iz Miklavževega škornja, slišali pripoved o dobroti in prijaznosti. Prelistali smo tudi decembrsko Mavrico in spoznali Matejo, ki zdaj opravlja Melitine naloge. 

Radijska igra s sv. Miklavžem in decembrska Mavrica z Matejo

Prisluhnili smo zgodbam iz Miklavževega škornja, slišali pripoved o dobroti in prijaznosti. Prelistali smo tudi decembrsko Mavrico in spoznali Matejo, ki zdaj opravlja Melitine naloge. 

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

Radijska igra s sv. Miklavžem in decembrska Mavrica z Matejo

Prisluhnili smo zgodbam iz Miklavževega škornja, slišali pripoved o dobroti in prijaznosti. Prelistali smo tudi decembrsko Mavrico in spoznali Matejo, ki zdaj opravlja Melitine naloge. 

VEČ ...|7. 12. 2024
Radijska igra s sv. Miklavžem in decembrska Mavrica z Matejo

Prisluhnili smo zgodbam iz Miklavževega škornja, slišali pripoved o dobroti in prijaznosti. Prelistali smo tudi decembrsko Mavrico in spoznali Matejo, ki zdaj opravlja Melitine naloge. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|6. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 12.

  • Papež Frančišek z izbiro novih kardinalov nekaj sporoča ali na nekaj opozarja.
  • Na Tromostovju nocoj maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Kramariča
  • Pri Mariji Pomagaj simpozij o svetem letu 2025z naslovom »Romarji upanja«.
  • God Svetega Miklavž nas med drugim vabi k dobrodelnosti skozi vse leto.

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 12.

  • Papež Frančišek z izbiro novih kardinalov nekaj sporoča ali na nekaj opozarja.
  • Na Tromostovju nocoj maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Kramariča
  • Pri Mariji Pomagaj simpozij o svetem letu 2025z naslovom »Romarji upanja«.
  • God Svetega Miklavž nas med drugim vabi k dobrodelnosti skozi vse leto.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 6. 12.
  • Papež Frančišek z izbiro novih kardinalov nekaj sporoča ali na nekaj opozarja.
  • Na Tromostovju nocoj maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Kramariča
  • Pri Mariji Pomagaj simpozij o svetem letu 2025z naslovom »Romarji upanja«.
  • God Svetega Miklavž nas med drugim vabi k dobrodelnosti skozi vse leto.
VEČ ...|6. 12. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 6. 12.
  • Papež Frančišek z izbiro novih kardinalov nekaj sporoča ali na nekaj opozarja.
  • Na Tromostovju nocoj maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Franca Kramariča
  • Pri Mariji Pomagaj simpozij o svetem letu 2025z naslovom »Romarji upanja«.
  • God Svetega Miklavž nas med drugim vabi k dobrodelnosti skozi vse leto.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

S svetnikom na ti

VEČ ...|6. 12. 2024
Sv. Miklavž

Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …

Sv. Miklavž

Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Miklavž

Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …

VEČ ...|6. 12. 2024
Sv. Miklavž

Oprosti! Vem, da ti pišem prav v tistem času leta, ko že tako ali tako dobiš ogromno …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 12. 2024
Sv. Miklavž

Kdo ne pozna sv. Miklavža že iz otroških let? Spomin nanj se ohranja 16 stoletij iz roda v rod in iz kraja v kraj …

Sv. Miklavž

Kdo ne pozna sv. Miklavža že iz otroških let? Spomin nanj se ohranja 16 stoletij iz roda v rod in iz kraja v kraj …

duhovnostspomin

Svetnik dneva

Sv. Miklavž

Kdo ne pozna sv. Miklavža že iz otroških let? Spomin nanj se ohranja 16 stoletij iz roda v rod in iz kraja v kraj …

VEČ ...|6. 12. 2024
Sv. Miklavž

Kdo ne pozna sv. Miklavža že iz otroških let? Spomin nanj se ohranja 16 stoletij iz roda v rod in iz kraja v kraj …

Berta Golob

duhovnostspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|21. 10. 2025
Sadno drevje

Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.

Sadno drevje

Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.

Slavi Košir

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota

V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti. 

Jože Bartolj

kulturaTamara AndrejekRazkošje grofov SzaparyPomurski muzej Murska sobota

Spominjamo se

VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 21. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Skorja pri potici odstopa

Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica  kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine

Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec

Nataša Ličen

dediščinazgodovina