31. 12. 2021
Angelsko petje
Si predstavljate, da bi pri dedku našli zaprašeno piščal, pihnili vanjo in spoznali, da igra kar sama od sebe. V tejle zgodbi jo boste spoznali. Piščal, ki je slišala angelsko petje na večer, ko se je rodil Odrešenik.
VEČ ...|31. 12. 2021
Angelsko petje
Si predstavljate, da bi pri dedku našli zaprašeno piščal, pihnili vanjo in spoznali, da igra kar sama od sebe. V tejle zgodbi jo boste spoznali. Piščal, ki je slišala angelsko petje na večer, ko se je rodil Odrešenik.
Zgodbe za otroke
VEČ ...|31. 5. 2025
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
31. dan šmarnic: Marija, prosi za nas
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
VEČ ...|31. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|30. 5. 2025
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
30. dan šmarnic: darovi Svetega duha
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
VEČ ...|30. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|29. 5. 2025
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
29. dan šmarnic: Krščeni s Svetim duhom
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
VEČ ...|29. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|28. 5. 2025
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
28. dan šmarnic: Zaklad Svetega pisma
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
VEČ ...|28. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|27. 5. 2025
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
27. dan šmarnic: Moč Svetega duha
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
VEČ ...|27. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|26. 5. 2025
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
26. dan šmarnic: Bog le ljubezen
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
VEČ ...|26. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|25. 5. 2025
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
Zgodbe za otroke
25. dan šmarnic: Prava ljubezen
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
VEČ ...|25. 5. 2025
Zgodbe za otroke
VEČ ...|24. 5. 2025
24. dan šmarnic: V Marijinem varstvu
Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|20. 10. 2025
Sklep praznovanja stoletnice Ameriških Brezij
100 let Ameriških Brezij in 30 let Slovenskega katoliškega centra so praznovali naši rojaki v Lemontu pri Chicagu. Spomnili so se tudi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki je za mnoge pomenila začetek begunske poti. V vseh težkih preizkušnjah so naši rojaki tolažbo, milosti in blagoslov prejemali pri Mariji Pomagaj. Njen dom v ZDA je v Lemontu. Tam že 75 let deluje dom duhovnih vaj, kamor so radi prihajali rojaki iz vseh koncev ZDA in Kanade. Na včerajšnjo misijonsko nedeljo se je na praznovanju zbralo več kot 400 rojakov. Slovesno somaševanje v cerkvi Marije Pomagaj je vodil škof za Slovence po svetu Anton Jamnik, ki je starejšim, mladim in otrokom, prav teh je bilo res veliko, polagal na srce, naj si iskreno prizadevajo, da ohranjajo in na nov način živijo vero, ki jim je bila podarjena preko staršev, duhovnikov in prijateljev. Ob tem je še kako pomembna skrb za jezik, kulturo in hvaležnost za korenine, iz katerih rastejo. Generalna konzulka naše države v Clevelandu Suzana Češarek je frančiškanu p. Metodu Ogorevcu, ki že 24 let skrbi za slovensko skupnost v Lemontu, izročila posebno priznanje USZS frančiškanski skupnosti ob 100-letnici Ameriških Brezij za vse njihovo požrtvovalno in državotvorno delovanje. Priznanje je prejel tudi Slovenski katoliški center.
Pogovor o
VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Svetovalnica
VEČ ...|21. 10. 2025
Sadno drevje
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|21. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 21. oktober 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.