Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

rojaki info šolstvo

16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

VEČ ...|16. 12. 2018
Vrtec Naš otrok iz Celovca
Dvojezični otroški vrtec Naš otrok v Celovcu deluje že 40 let in pomembno prispeva pri krepitvi znanja slovenskega jezika v mestu, prestolnici dežele Koroške. V oddaji sta ga predstavili predsednica društva Naš otrok Marija Zdouc in tajnica Katarina Pajnič.

Matjaž Merljak

rojakiinfošolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 10. 2025
Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

VEČ ...|15. 10. 2025
Poklon Emilu Cencigu

V Črnem vrhu v občini Podbonesec v Benečiji so na nedavnem prazniku kostanja, burnjaku, ki ga pripravlja Planinska družina Benečije, odprli razstavo fotografij o življenju in delu Emila Cenciga, ki se je v tej vasi rodil za božič pred sto leti. S svojim življenjem je utelesil simbol čedermaca – duhovnika, ki je kljuboval raznarodovalnim pritiskom in vztrajal pri veri, jeziku ter kulturi svojega naroda. Bil je tudi glavni ustanovitelj beneškega petnajstdnevnika Dom. Na prireditvi po sveti maši - tam so eno berilo prebrali v slovenščini, slovenske pesmi pa je pel zbor Rečan Aldo Klodič - so predstavili tudi knjigo o zgodovini vasi, ki jo je napisal prav Emil Cencig, pre Milijo po domače. V nedeljo, 19. oktobra, se bodo svojega nepozabnega župnika spomnili tudi ob burnjaku v Gorenjem Tarbiju. O Emilu Cencigu zadruga Most pripravlja knjigo, deželni sedež Rai pa dokumentarni film.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 10. 2025
22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

VEČ ...|14. 10. 2025
22. Primorski dnevi na Koroškem

Od jutri do 14. novembra 2025 bodo v raznih krajih na avstrijskem Koroškem potekali 22. Primorski dnevi. Dogajanje organizirajo Krščanska kulturna zveza Celovec, Slovenska prosveta Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica, Združenje don Mario Černet Ovčja vas in Slovensko kulturno središče Planika Ukve. V Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu bo predstavitev publikacij Goriške Mohorjeve družbe in založbe Mladika, sledilo bo srečanje glasbenih šol, v Žvabeku bo odprtje razstave Edija Žerjala, v Šentprimožu bo dramska skupina Športno-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje predstavila komedijo Skupno stanovanje, v Tischlerjevi dvorani v Celovcu bo politična okrogla miza 80 let konca vojne - 70 let ADP - 30 let Avstrije v EU, v Selah bo še gledališča predstava Operacija Rocco Dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež. V nedeljo, 26. oktobra, bo v Bilčovsu slovenska maša, ki jo ob s petjem oblikoval mladinski oratorijski zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov Gorica. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 10. 2025
25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

VEČ ...|13. 10. 2025
25. lutkovni festival Cikl Cakl

V Šmihelu pri Pliberku na avstrijskem Koroškem se je danes začel 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl. V sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ga pripravlja domače Kulturno prosvetno društvo. Odbornica Kristina Trap-Jernej nam je povedala, da začetki lutkarstva v kraju segajo v leto 1979, na festivalu pa so do zdaj gostili že skupine iz Italije, Slovenije, Švice, Avstrije, Nemčije, Češke, Poljske ... Slovesna otvoritev festivala bo ta četrtek, ko bodo v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku na ogled postavili tudi posebno razstavo, v petek bo težko pričakovana premiera domače mladinske skupine artBANDA - predstava “James Blond”, sobota pa bo v celoti posvečena otrokom in družinam.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 10. 2025
Konferenca zdravnikov, Cikl-cakl, Sydney

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]). 

Konferenca zdravnikov, Cikl-cakl, Sydney

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]). 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Konferenca zdravnikov, Cikl-cakl, Sydney

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]). 

VEČ ...|12. 10. 2025
Konferenca zdravnikov, Cikl-cakl, Sydney

Svetovni slovenski kongres je pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov (več nam je povedal član organizacijskega odbora Aleš Pražnikar [0:57]), v Šmihelu pri Pliberku bo prihodnji teden potekal 25. Mednarodni lutkovni festival Cikl-Cakl (več nam je povedala Kristina Trap-Jernej [6:54]), slišali ste še novice iz Sydneyja (z nami je bila voditeljica molitvene skupine pri sv. Rafaelu v Merrylandsu Danica Petrič [26:40]) in Buenos Airesa (56. Pevko glasbeni večer [21:55]). 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 10. 2025
Slovenski zdravniki iz sveta o rehabilitaciji

Svetovni slovenski kongres je včeraj v Šmarjeških Toplicah pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno navezovanju stikov, kroženju znanja in sodelovanju zdravnikov iz Slovenije z rojaki, delujočimi po svetu, ki so se dotaknili tem s področja rehabilitacije, ki je bila tokratna osrednja tema. Govorili so o zdravljenju po poškodbi glave, rehabilitaciji srca in okrevanju po covidu-19 ter tudi o uspehu in popularnosti naših termalnih zdravilišč, saj jih obiskujejo številni tuji in domači gostje, ta dejavnost pa tako predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu, gospodarstvu in medicinski oz. zdravstveni oskrbi, nam je povedal član programskega odbora Aleš Pražnikar s Škotske. To je bilo že 48. vseslovensko strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Slovenski zdravniki iz sveta o rehabilitaciji

Svetovni slovenski kongres je včeraj v Šmarjeških Toplicah pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno navezovanju stikov, kroženju znanja in sodelovanju zdravnikov iz Slovenije z rojaki, delujočimi po svetu, ki so se dotaknili tem s področja rehabilitacije, ki je bila tokratna osrednja tema. Govorili so o zdravljenju po poškodbi glave, rehabilitaciji srca in okrevanju po covidu-19 ter tudi o uspehu in popularnosti naših termalnih zdravilišč, saj jih obiskujejo številni tuji in domači gostje, ta dejavnost pa tako predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu, gospodarstvu in medicinski oz. zdravstveni oskrbi, nam je povedal član programskega odbora Aleš Pražnikar s Škotske. To je bilo že 48. vseslovensko strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski zdravniki iz sveta o rehabilitaciji

Svetovni slovenski kongres je včeraj v Šmarjeških Toplicah pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno navezovanju stikov, kroženju znanja in sodelovanju zdravnikov iz Slovenije z rojaki, delujočimi po svetu, ki so se dotaknili tem s področja rehabilitacije, ki je bila tokratna osrednja tema. Govorili so o zdravljenju po poškodbi glave, rehabilitaciji srca in okrevanju po covidu-19 ter tudi o uspehu in popularnosti naših termalnih zdravilišč, saj jih obiskujejo številni tuji in domači gostje, ta dejavnost pa tako predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu, gospodarstvu in medicinski oz. zdravstveni oskrbi, nam je povedal član programskega odbora Aleš Pražnikar s Škotske. To je bilo že 48. vseslovensko strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

VEČ ...|10. 10. 2025
Slovenski zdravniki iz sveta o rehabilitaciji

Svetovni slovenski kongres je včeraj v Šmarjeških Toplicah pripravil 13. mednarodno konferenco slovenskih zdravnikov. Srečanje je bilo v prvi vrsti namenjeno navezovanju stikov, kroženju znanja in sodelovanju zdravnikov iz Slovenije z rojaki, delujočimi po svetu, ki so se dotaknili tem s področja rehabilitacije, ki je bila tokratna osrednja tema. Govorili so o zdravljenju po poškodbi glave, rehabilitaciji srca in okrevanju po covidu-19 ter tudi o uspehu in popularnosti naših termalnih zdravilišč, saj jih obiskujejo številni tuji in domači gostje, ta dejavnost pa tako predstavlja pomemben doprinos k slovenskemu turizmu, gospodarstvu in medicinski oz. zdravstveni oskrbi, nam je povedal član programskega odbora Aleš Pražnikar s Škotske. To je bilo že 48. vseslovensko strokovno srečanje v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

VEČ ...|9. 10. 2025
105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 10. 2025
V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

VEČ ...|8. 10. 2025
V Dolini obeležje Josipu Pangercu

V Dolini pri Trstu so se včeraj spomnili pomembnega rojaka Josipa Pangerca, ki je bil župan, deželnozborski poslanec in ugleden član slovenske skupnosti in je prispeval k razvoju občine in ohranjanju slovenske besede ter kulture v času zahtevnih zgodovinskih razmer. Umrl je pred 100 leti. Na spominski slovesnosti je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik blagoslovil novo obeležje, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je k temu položil venec in zbrane nagovoril. Podpredsednik vlade se je sicer v Dolini pri Trstu srečal z županom Aleksandrom Corettijem in predstavniki slovenskih društev in tudi z župnikom in škofovim vikarjem za slovenske vernike v tržaški škofiji Tomažem Kunaverjem, si ogledal gradbišče nastajajočega muzeja v Pangerčevi rojstni hiši, torkljo in večnamenski prostor Majence. Izrazil je zadovoljstvo in ponos, da delovanje različnih društev na Tržaškem tvori zelo pomembno in dragoceno celoto. To, kar počnejo naša društva danes, je zagotovo dokaz, da je ta prostor v zamejstvu s svojo matično domovino enoten kulturni prostor.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2025
Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

VEČ ...|6. 10. 2025
Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 10. 2025
O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

O prvi fazi mirovnega načrta za Gazo ter o izzivih zveze Nato

Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev. 

Radio Ognjišče

politika

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Naš pogled

VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine

Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.

Rok Mihevc

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|15. 10. 2025
Samota

Samota se začne, ko damo čas in prostor Bogu in samo Bogu. Če resnično verujemo, ne samo, da Bog biva, ampak, da je v našem življenju dejavno navzoč ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Samota

Samota se začne, ko damo čas in prostor Bogu in samo Bogu. Če resnično verujemo, ne samo, da Bog biva, ampak, da je v našem življenju dejavno navzoč ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Otok

VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bil z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bil z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|15. 10. 2025
Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Tinkara in Zvone

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 10. 2025
Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Obramba, varnost in odpornost

V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.

Tone Gorjup

politikaživljenje