Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Nedeljski klepet
V tokratni oddaji smo govorili o odpuščanju. Z nami je bila psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki nas je spodbudila, da ne vztrajamo v zamerah, da poskušamo sproti razčiščevati naše odnose in da smo navsezadnje sočutni tudi do sebe.
Nedeljski klepet
Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.
Nedeljski klepet
Slovensko društvo Hospic letos praznuje 30 let delovanja. Jubilejno leto zaznamuje geslo Do kdaj živim? O obletnici, pomenu pogovorov o življenju in smrti, pomenu spremljanja umirajočih in o tem kaj se moramo kot družba še naučiti o smrti, umiranju, žalovanju in minljivosti je spregovorila predsednica Slovenskega društva Hospic Renata Jakob Roban.
Nedeljski klepet
September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.
Nedeljski klepet
September je mesec Alzheimerjeve bolezni, ko Alzheimer organizacije, po vsem svetu z različnimi dogodki ozaveščajo o bolezni in si prizadevajo za zmanjšanje stigme, ki še vedno spremlja demenco. Zato smo v septembrskem Nedeljskem klepetu gostili Štefanijo Lukič Zlobec - predsednico Spominčice - Alzheimer Slovenija, ki nam je predstavila dejavnike tveganje za pojav bolezni, opisala prve znake demenve, spodbudila k informiranju ter iskanju pomoči in podpore in tudi povabila na sprehod za spomin.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo.
Nedeljski klepet
V avgustovskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru je poudarila pomen sočutja, spoštovanja in dostojanstva do umirajočih in njihovih svojcev, pa tudi o tem, kako pomembno je živeti kvalitetno do zadnjega diha, podprt z ljubeznijo.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu smo s psihologinjo Janjo Frelih Gorjanc govorili o hvaležnosti. O tem, kako zelo nam lahko izboljša življenje, odnose, nenazadnje tudi zdravje, če gojimo hvaležnost ter se zavedamo vsega dobrega in lepega, kar nam življenje prinaša, namesto, da razmišljamo samo o tem, kar nam odnaša. Naša gostja poudarja, da je tudi starost s hvaležnostjo lepša in prijetnejša.
Nedeljski klepet
V junijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred nedavno upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru poudarja pomen sprave za umirajočega pa tudi za njegove bližnje. Spregovori tudi o pomenu slovesa od umrlega telesa. Naša gostja poudarja pomen odpuščanja, ki lahko bistveno spremeni odnose med umirajočim in njegovimi bližnjimi.
Nedeljski klepet
V junijskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Tatjana Fink, ki je pred nedavno upokojitvijo vodila hišo Ljubhospic. V tokratnem pogovoru poudarja pomen sprave za umirajočega pa tudi za njegove bližnje. Spregovori tudi o pomenu slovesa od umrlega telesa. Naša gostja poudarja pomen odpuščanja, ki lahko bistveno spremeni odnose med umirajočim in njegovimi bližnjimi.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.
Nedeljski klepet
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.
Nedeljski klepet
V aprilskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic. Spregovorila je o smislu v tretjem življenjskem obdobju. Predstavila je tudi pomen empatije in solidarnosti med generacijami ter odgovornost mlajših, da se učijo od starejših in ohranjajo vrednote skupnosti. Staranje je lahko tudi darilo, kjer ob praznini, ki jo prinese izguba delovnega okolja, obstaja tudi priložnost za nov zagon in ustvarjalnost.

Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Svetovalnica
Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.