V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Komentar tedna
Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.
Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. november 2025 ob 05-ih
Za življenje
Urban Urbanc je učitelj somatike, osredotoča se na celostno povezavo med telesom, umom in čustvi, zlasti preko zavedanja telesnih občutkov in gibanja. Vodi odmevne delavnice za moške, je tudi svetovalec za partnerske odnose. V pogovoru z njim smo med drugim vstopili v ozadje vse večjega števila partnerskih in zakonskih razhodov. Kje so vzroki? Kako okrepiti vrednoto zvestobe? Na področju vzgoje pa smo ga vprašali, če drži - in, če je to dobro, da dekleta vzgajamo drugače kot fante?
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zgodbe za otroke
Dragi ljubitelji zgodb! Adventni čas je tu in z njim odpiramo prvi dan radijskega adventnega koledarja. Danes prisluhnite zgodbi Božična roža in izvedeli boste, zakaj jo še danes tako radi prinašamo v praznične domove. Prisluhnite!
Duhovna misel
Učitelj je dal učencem za nalogo spis z naslovom: »Kateri predmet v hiši bi najrajši bil in zakaj?« Eden najbistrejših učencev v razredu je napisal ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.