Dobrodelno okrog Slovenije

Prostovoljec Mlade Karitas Lenart Zaletel o uspešni akciji DOS, v kateri so kolesarji, darovalci in drugi zbrali sredstva za nakup 32 koles za socialno ogrožene otroke.

4. 7. 2021
Dobrodelno okrog Slovenije

Prostovoljec Mlade Karitas Lenart Zaletel o uspešni akciji DOS, v kateri so kolesarji, darovalci in drugi zbrali sredstva za nakup 32 koles za socialno ogrožene otroke.

Petra Stopar

VEČ ...|4. 7. 2021
Dobrodelno okrog Slovenije

Prostovoljec Mlade Karitas Lenart Zaletel o uspešni akciji DOS, v kateri so kolesarji, darovalci in drugi zbrali sredstva za nakup 32 koles za socialno ogrožene otroke.

Petra Stopar

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

VEČ ...|15. 2. 2026
40 dni brez alkohola

S pepelnico v tem tednu se bo začel postni čas pa tudi akcija 40 dni brez alkohola Slovenske karitas. Letos bo potekala pod geslom Korak k človeku. Kaj to pomeni, kdo bo ambasador in koga akcija nagovarja ter zakaj nam je v pogovoru pojasnila sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

VEČ ...|1. 2. 2026
Popotnica v letu 2026

Slišali smo, kakšen izziv Slovenski karitas predstavlja reorganizacija župnij. V pogovoru na daljavo se nam je pridružil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Spregovoril je o izzivih, ki jih združevanje župnij prinaša in kako konkretno mora prostovoljstvo nanje odgovoriti.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

VEČ ...|18. 1. 2026
Načelo upravljanja in odgovornosti

Direktor Zavoda Pelikan, ki je del mreže Slovenske karitas Jože Gornik je spregovoril o  preglednosti poslovanja Karitas pri nas. Pojasnil je, kako se ta dobrodelna organizacija zavzema za transparentno porabo in razdeljevanje sredstev in zakaj moramo pri tem zaupati njihovi presoji. 

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

VEČ ...|4. 1. 2026
Pogled v leto 2026

Prva letošnja oddaja je prinesla pogovor z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem. Spregovoril je o izzivih in načrtih Karitas v novem letu ter na kratko predstavil nov program na področju psihosocialne pomoči Jazon.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

VEČ ...|21. 12. 2025
Pogled nazaj

Pogovarjali smo se s s sodelavko Škofijske karitas Novo mesto Petro Martić, s katero smo se ozrli na stiske v škofiji v tem letu. Slišali smo, da so vse večkrat na njihova vrata potrkale družine z dvema zaposlenima staršema, ki kljub plačam ne moreta poskrbeti za družino.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

VEČ ...|7. 12. 2025
Evangelij spodbuja k spoštovanju človekovega dostojanstva

Poklicali smo Mateja Pirnata s Škofijske karitas Celje in se posvetili še enemu načelu, za katerim Slovenska karitas stoji - to je evangelij. Drugi del pogovora pa je bil namenjen ozaveščanju, zakaj je človekovo dostojanstvo v osrčju načrtovanja projektov.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

VEČ ...|16. 11. 2025
Teden Karitas 2025

V tem tednu se bodo zvrstili številni dogodki v Župnijskih karitas, med drugim tudi tradicionalno romanje prostovoljcev na Slomškovo Ponikovo in Klic dobrote. Podobnejše informacije o vsem naštetem nam je predstavila Mojca Kepic, sodelavka Slovenske karitas.

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

VEČ ... |
Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

VEČ ...|2. 11. 2025
Peter Tomažič

Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru. 

Maja Morela Čuk

vzgojaduhovnostinfo

Karitas

Karitas

V službi človekovega dostojanstva!

Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.

Maja Morela Čuk

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. februar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zbornik o gledališkem ustvarjanju mladih

V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.

Zbornik o gledališkem ustvarjanju mladih

V tem večeru bo v celovškem iKult-u uradno odprtje gledališkega in lutkovnega festivala Tribuna, ki sicer na Koroškem poteka od 19. februarja do 5. marca na več prizoriščih. V iKult-u bo predstavitev obsežnega dokumentarnega zbornika „…začelo se je pred petdesetimi leti…“ Krščanska kulturna zveza (KKZ) je ob 50-letnici neprekinjene, organizirane dejavnosti za lutkarstvo in mladinsko gledališče na Koroškem pripravila obširen zbornik, ki daje pogled na polstoletno dejavnost gledališkega ustvarjanja mladih. Z novim zbornikom so nadgradili publikacije, ki so jih izdali ob dvajsetem, tridesetem in štiridesetem jubileju. Za prispevke so prosili osebe, ki so na ta ali oni način povezane z mladinsko gledališko ali lutkovno dejavnostjo, jo podpirajo ali kakorkoli spremljajo.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar