Is podcast
Svojo izkušnjo življenja v tujini je z nami delil mlad slovenski inženir Jaka Perovšek. Je raziskovalec na Centru za uporabne vesoljske tehnologije in mikrogravitacijo Univerze v Bremnu v Nemčiji, kjer med drugim sodeluje pri načrtovanju in gradnji fizikalnega laboratorija za Mednarodno vesoljsko postajo. Magistrski študij ga je za leto dni popeljal tudi na sever Švedske, v mestece Kiruna, ki leži znotraj arktičnega kroga. Povedal nam, da je imel takrat občutek, kot da biva v rudarski koloniji na koncu sveta. Šlo je za dragoceno izkušnjo, je dodal, a se tam le ne bi ustalil. Kaj bo počel po opravljenem doktoratu, še ne ve, v Nemčiji vidi veliko možnosti, a ne izključuje vrnitve v Slovenijo, kjer želi enkrat v prihodnosti zasnovati visokotehnološko podjetje.
Svojo izkušnjo življenja v tujini je z nami delil mlad slovenski inženir Jaka Perovšek. Je raziskovalec na Centru za uporabne vesoljske tehnologije in mikrogravitacijo Univerze v Bremnu v Nemčiji, kjer med drugim sodeluje pri načrtovanju in gradnji fizikalnega laboratorija za Mednarodno vesoljsko postajo. Magistrski študij ga je za leto dni popeljal tudi na sever Švedske, v mestece Kiruna, ki leži znotraj arktičnega kroga. Povedal nam, da je imel takrat občutek, kot da biva v rudarski koloniji na koncu sveta. Šlo je za dragoceno izkušnjo, je dodal, a se tam le ne bi ustalil. Kaj bo počel po opravljenem doktoratu, še ne ve, v Nemčiji vidi veliko možnosti, a ne izključuje vrnitve v Slovenijo, kjer želi enkrat v prihodnosti zasnovati visokotehnološko podjetje.
Svojo izkušnjo življenja v tujini je z nami delil mlad slovenski inženir Jaka Perovšek. Je raziskovalec na Centru za uporabne vesoljske tehnologije in mikrogravitacijo Univerze v Bremnu v Nemčiji, kjer med drugim sodeluje pri načrtovanju in gradnji fizikalnega laboratorija za Mednarodno vesoljsko postajo. Magistrski študij ga je za leto dni popeljal tudi na sever Švedske, v mestece Kiruna, ki leži znotraj arktičnega kroga. Povedal nam, da je imel takrat občutek, kot da biva v rudarski koloniji na koncu sveta. Šlo je za dragoceno izkušnjo, je dodal, a se tam le ne bi ustalil. Kaj bo počel po opravljenem doktoratu, še ne ve, v Nemčiji vidi veliko možnosti, a ne izključuje vrnitve v Slovenijo, kjer želi enkrat v prihodnosti zasnovati visokotehnološko podjetje.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Sanelo Kšela, ki se je med študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti zaljubila v kitajsko kulturo in jezik. V zadnjem desetletju je skupno več let preživela na Kitajskem, v oddaji pa je spregovorila o kulturnih razlikah in njeni izkušnji življenja v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Sanelo Kšela, ki se je med študijem na ljubljanski Filozofski fakulteti zaljubila v kitajsko kulturo in jezik. V zadnjem desetletju je skupno več let preživela na Kitajskem, v oddaji pa je spregovorila o kulturnih razlikah in njeni izkušnji življenja v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo ljubiteljsko popotnico Niko Korošec, ki ustvarja tudi blog Mali popotniki. Na njem deli izkušnje potovanj z otroki. V oddaji je spregovorila o potovanjih ter tudi o tem, kako so se ta ob prihodu otrok za njo in moža spremenila.
Z ljudmi na poti
Gostili smo ljubiteljsko popotnico Niko Korošec, ki ustvarja tudi blog Mali popotniki. Na njem deli izkušnje potovanj z otroki. V oddaji je spregovorila o potovanjih ter tudi o tem, kako so se ta ob prihodu otrok za njo in moža spremenila.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo pogledali v Burundi, kjer misijonarska s. Vesna Hiti že nekaj let vodi center Akamuri. Pred tem je dolga leta delovala v sosednji Ruandi. V oddaji je med drugim spregovorila nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v teh dveh afriških državah, življenju ljudi, pomoči misijonarjev, pa tudi, kako sta epidemija covida 19 in vojna v Ukrajini vplivali na tamkajšnje življenje, zlasti v luči rasti cen osnovnih dobrin.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo pogledali v Burundi, kjer misijonarska s. Vesna Hiti že nekaj let vodi center Akamuri. Pred tem je dolga leta delovala v sosednji Ruandi. V oddaji je med drugim spregovorila nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v teh dveh afriških državah, življenju ljudi, pomoči misijonarjev, pa tudi, kako sta epidemija covida 19 in vojna v Ukrajini vplivali na tamkajšnje življenje, zlasti v luči rasti cen osnovnih dobrin.
Z ljudmi na poti
Gostili smo navdušeno popotnico Majo Novak, ki je leta bila na delu v tujini, danes pa na tej poti z nasveti, izkušnjami in povezavami pomaga mladim. Spregovorila je o izkušnji življenja in dela v tujini, pa tudi o možnostih mladih za potovanja v luči vse višjih cen letalskih vozovnic in drugih podražitev. Omenjene vsebine deli tudi na svojih socialnih omrežjih in spletni strani www.mayita.si.
Z ljudmi na poti
Gostili smo navdušeno popotnico Majo Novak, ki je leta bila na delu v tujini, danes pa na tej poti z nasveti, izkušnjami in povezavami pomaga mladim. Spregovorila je o izkušnji življenja in dela v tujini, pa tudi o možnostih mladih za potovanja v luči vse višjih cen letalskih vozovnic in drugih podražitev. Omenjene vsebine deli tudi na svojih socialnih omrežjih in spletni strani www.mayita.si.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo gostili perspektivnega mladega zdravnika, specialista oftalmologije Petra Kiralyja, ki ga je pot iz rodne Lendave najprej vodila na študij v Maribor, nato na delo v ljubljanski klinični center, pred približno letom in pol pa se je preselil v Veliko Britanijo in zaposlil na Očesni kliniki v Oxfordu, kjer deluje tudi raziskovalno. Spregovoril je o slovenskem in britanskem zdravstvenem sistemu, svojem delu v tujini, ter o tem, kako se je navadil na britanski način življenja.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Ono Čepaityte Gams, ki jo je iz Litve v Slovenijo pripeljala ljubezen. Ustalila se je v Velenju, kjer živi že približno dve desetletji, kljub temu pa se še vedno rada vrača v rodno Litvo, ki jo je nazadnje obiskala letos januarja. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini in predstavila Litvo.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Ono Čepaityte Gams, ki jo je iz Litve v Slovenijo pripeljala ljubezen. Ustalila se je v Velenju, kjer živi že približno dve desetletji, kljub temu pa se še vedno rada vrača v rodno Litvo, ki jo je nazadnje obiskala letos januarja. V oddaji je spregovorila o izkušnji življenja v tujini in predstavila Litvo.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Martina Sušnika, profesorja filozofije s slovenskimi koreninami, ki živi v Argentini. V oddaji je spregovoril o življenju v tej južnoameriški državi, in tudi o tem, kako je biti del naroda, katerega nogometaši so slavili na zadnjem svetovnem nogometnem prvenstvu.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Norveški, njenih prebivalcih, pokrajini in podnebju. Gostja je bila Andreja Kokošin, Slovenka, ki se je z možem zaradi dela preselila na Norveško, kjer zdaj z družino živi že približno desetletje.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo spregovorili o Norveški, njenih prebivalcih, pokrajini in podnebju. Gostja je bila Andreja Kokošin, Slovenka, ki se je z možem zaradi dela preselila na Norveško, kjer zdaj z družino živi že približno desetletje.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo govorili o gibalni pismenosti naših malčkov. Kako jih opremiti za dober gibalni razvoj, katere aktivnosti priporočajo strokovnjaki in kako smo v oporo starši, kako pa vrtec? V našem studiu je bila vzgojiteljica in profesorica športne vzgoje Petra Avbelj.
Kmetijska oddaja
Sredi letošnjega leta se zaključuje pilotni projekt z naslovom Neposredno trženje na kmetijah kot osnovni člen kratkih dobavnih verig. V projektu, ki smo ga pred časom v eni od naših kmetijskih oddaj že predstavili, posebno mesto zasedajo tudi vsebine, ki se tičejo določitve cen novih izdelkov in odločanja o pristopu na tem področju. Temu bo namenjeno tudi eno celo poglavje v priročniku za kmetije, ki prav tako nastaja v okviru projekta in bo v prihodnjih dneh na voljo tudi v tiskani obliki. Vse skupaj je v oddaji predstavil g. Damjan Jerič specialist za agrarno ekonomiko in ekološko kmetovanje na KGZ Murska Sobota. Na začetku oddaje pa smo se ustavili tudi ob pritiskih, ki jih na KGZS vrši vladajoča koalicija.
Slovencem po svetu in domovini
Maj je poseben, spominski mesec za slovensko izseljenstvo. Ko je v začetku tega meseca leta 1945 postajalo jasno, da bo v Sloveniji oblast prevzela komunistična partija, so se mnogi rojaki odpravili na begunsko pot: iz Ljubljane preko Pliberka in Ljubelja na avstrijsko Koroško, s Primorske pa v Italijo. V glavnem so bili prepričani, da le za krajši čas. Zaradi nestrinjanja ali nasprotovanja komunističnemu vodstvu in strahu pred revolucionarnim nasiljem je Slovenijo zapustilo več kot 20.000 ljudi. Med njimi je bil velik delež kulturnikov, gospodarstvenikov in intelektualcev. V težkih okoliščinah v begunskih taboriščih so poskrbeli za bogato družbeno, versko in kulturno življenje. Organizirali so šolstvo na osnovni, poklicni in gimnazijski ravni, obsežno publicistiko in kmetijstvo, vseskozi pa s pevskimi zbori, gledališkimi skupinami, obrtno dejavnostjo in leposlovjem gojili ustvarjalnost. O pomembni vlogi begunskega šolstva, bogastvu slovenskega begunskega tiska, kako se je slovensko begunsko šolstvo nadaljevalo v izseljenstvu in o vlogi arhiva Studia Slovenica. Dr. Helena Jaklitsch, Helena Janežič in Andreja Klasinc Škofljanec ter Gregor Batagelj so o tem govorili ob predstavitvi posebne izdaje revije SLO časi kraji ljudje, ki jo izdaja založba Družina.
Doživetja narave
29. maja mineva 70 let, odkar je človek prvič stopil na Everest. Zato smo v prvem delu oddaje slišali, kako se svojih trenutkov na vrhu Everesta spominjajo Andrej Gradišnik, ki se je pravkar vrnil z Everesta, Marija Štremfelj (7. oktober 1990), Roman Benet (17. maj 2007) in Tomaž Jakofčič (19. maj 2009). V drugem delu oddaje pa se bomo podali po prelepi Poljanski dolini, ki je v znamenju Tavčarjevega leta. Februarja je namreč minilo natanko 100 let od smrti vsestransko dejavnega moža, pisatelja in politika Ivana Tavčarja. Slišali ste lahko župana občine Gorenja vas - Poljane Milana Čadeža, sogovornice pa so bile še Martina Ambrožič Tušar (kavarna Dvorca Visoko), Katarina Uršič (sirarstvo Pustotnik) in Lucija Kavčič (Tematska pot po Zali).
Pogovor o
V ospredju oddaje je bila vojna v Ukrajini, odnosi med velesilami, vloga Evropske unije pri zagotavljanju miru in izzivi, s katerimi je povezava soočena zaradi ruske agresije nad Ukrajino. Gostje so bili politična analitika dr. Bogomil Ferfila in dr. Matevž Tomšič ter politolog in pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Pepca Dimnik je v rosnih letih ročno prala perilo mestne gospode v vaškem potoku, skupaj s svojo mamo. Bizoviške perice so bile cenjene, delo jim je omogočalo samostojnost in celoletni zaslužek. Nekaj fotografij v “Kvančarjevi kajži” ob domači cerkvi zaokroža manjšo razstavo o njihovem delu in življenju.
Svetovalnica
V Svetovalnici smo govorili o gibalni pismenosti naših malčkov. Kako jih opremiti za dober gibalni razvoj, katere aktivnosti priporočajo strokovnjaki in kako smo v oporo starši, kako pa vrtec? V našem studiu je bila vzgojiteljica in profesorica športne vzgoje Petra Avbelj.