Is podcast
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
O letošnjem Mladifestu v Medžugorju smo se pogovarjali s kaplanom v Zavodu sv. Stanislava Petrom Čemažarjem.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
V oddaji smo ponovili del pogovora z mamo Carla Acutisa, ki bo kmalu razglašen za svetnika. Antonia Acutis je o svojem sinu pred tremi leti ekskluzivno spregovorila za slovenske oratorijske animatorje. V oddaji ste slišali tudi nekaj drugih aktualnih novic, med njimi o tem, kako opravičilo organizatorjev olimpijskih iger glede norčevanja iz podobe Jezusove zadnje večerje ni bilo iskreno.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
V oddaji smo predstavili 140 let Godbe Mengeš, ki jo bodo obeležili ta konec tedna z odprtjem razstave, slavnostno akademijo, velikim koncertom z gosti in tudi z nedeljsko slavnostno povorko več Pihalnih godb iz Slovenije in tujine. Gost oddaje bo predsednik mengeške godbe Gregor Žun.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Obstajata dva načina priprave. Pri obeh slive dobro operemo, odcedimo, osušimo in izkoščičimo. Po prvem načinu jih zmeljemo na mesoreznico. Glede na sladkobo sliv dodamo še sladkor – na 1 kg od 20 do 25 dag. Drugi način pa je, da slive izkoščičimo in prerežemo na polovice, potresemo s sladkorjem in pustimo nekaj ur oz. čez noč. Nato jih skuhamo do mehkega in nato z uporabo paličnega mešalnika zmiksamo. Kuhamo jih eno uro do dve in to na zmerni temperaturi, da ne šprica iz posode, vmes je treba stalno mešati, sicer se nam bo marmelada zasmodila. Po želji lahko uporabimo želirni sladkor. Da je dovolj kuhana, preverimo: na krožnik damo žličko marmelade, potegnemo po sredini in če ostaneta dve polovički, je že kuhana. Takoj jo naložimo ogrete kozarčke in zapremo ter pokrijemo, dokler se ne ohladi. Marmelado lahko pripravljamo tudi v pečici - na pekaču ali v kozici na temperaturi od 180 do 200 stopinj. Vmes občasno pomešamo. Tudi v tem primeru se pripravlja poldrugo uro do dve uri. K marmeladi lahko prilijemo malo ruma, dodamo žličko cimeta, sol ene limone ...
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.