Is podcast
Polonca Teršek, profesorica defektologije, iz Centra za socialno delo, enote Laško, predsednica strokovnega sveta društva Logos in mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje ter predsednik Društva Logos, logoterapevta, sta opisala osnovne pristope v logoterapiji ob večjih preizkušnjah v življenju.
Polonca Teršek, profesorica defektologije, iz Centra za socialno delo, enote Laško, predsednica strokovnega sveta društva Logos in mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje ter predsednik Društva Logos, logoterapevta, sta opisala osnovne pristope v logoterapiji ob večjih preizkušnjah v življenju.
Polonca Teršek, profesorica defektologije, iz Centra za socialno delo, enote Laško, predsednica strokovnega sveta društva Logos in mag. Martin Lisec, direktor Inštituta Stopinje ter predsednik Društva Logos, logoterapevta, sta opisala osnovne pristope v logoterapiji ob večjih preizkušnjah v življenju.
Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije.
Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije.
Z nosilcem kandidatne liste NSi mag. Matejem Toninom in kandidatko na listi NSi Katjo Berk Bevc smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, pomembnih za Evropsko unijo, pred volitvami v EP.
Z nosilcem kandidatne liste NSi mag. Matejem Toninom in kandidatko na listi NSi Katjo Berk Bevc smo se pogovarjali o nekaterih vprašanjih, pomembnih za Evropsko unijo, pred volitvami v EP.
V Svetovalnici smo gostili Jerneja Piclja, ki se ukvarja z mladimi in njihovimi težavami, hkrati pa jim pomaga na poti do uresničevanja ciljev. Kot pravi, je kar 98 odstotkov najstnikov zadovoljnih s tem, kako jim je prisluhnil in jih usmeril. Več na spletni strani zalife.eu.
V Svetovalnici smo gostili Jerneja Piclja, ki se ukvarja z mladimi in njihovimi težavami, hkrati pa jim pomaga na poti do uresničevanja ciljev. Kot pravi, je kar 98 odstotkov najstnikov zadovoljnih s tem, kako jim je prisluhnil in jih usmeril. Več na spletni strani zalife.eu.
Rožičevi štrukeljci, biskvit za torto, pijača in jedi iz bezga (z izkušnjami poslušalcev), pecivo za praznovanje ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Rožičevi štrukeljci, biskvit za torto, pijača in jedi iz bezga (z izkušnjami poslušalcev), pecivo za praznovanje ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.
V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.
Gostja je bila profesorica na katedri za liturgiko Cecilija Oblonšek. Pogovarjali smo se o prazniku, povedala pa nam je tudi, kako je lahko bogoslužje s pravilno izbrano pesmijo še bolj poglobljeno.
Gostja je bila profesorica na katedri za liturgiko Cecilija Oblonšek. Pogovarjali smo se o prazniku, povedala pa nam je tudi, kako je lahko bogoslužje s pravilno izbrano pesmijo še bolj poglobljeno.
Kako je na zelenjavnih vrtovih v času, ko je vreme zelo spremenljivo, ko so pred nami še ledeni možje, za katere ni povsem jasno, kako zelo nas bodo ohladili. Polži so že nadvse aktivni, pojavlja se plesen, sadike plodovk čakajo, da pridejo na stalno mesto. Kdaj je pravi čas za presajanje še zadnjih sadik in na kaj moramo biti pozorni pri presajanju. To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovarjala ga. Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Kako je na zelenjavnih vrtovih v času, ko je vreme zelo spremenljivo, ko so pred nami še ledeni možje, za katere ni povsem jasno, kako zelo nas bodo ohladili. Polži so že nadvse aktivni, pojavlja se plesen, sadike plodovk čakajo, da pridejo na stalno mesto. Kdaj je pravi čas za presajanje še zadnjih sadik in na kaj moramo biti pozorni pri presajanju. To je le nekaj vprašanj, na katera je odgovarjala ga. Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije.
Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave, nam kažejo, da je civilna družba živa tudi na desni strani političnega spektra. Hočejo nas spomniti, da si je za sožitje med nami potrebno prizadevati in preseči nekatere necivilizacijske prakse, ki nas že predolgo bremenijo. V mislih imam seveda pokop pobitih, nikoli obsojenih žrtev med in povojnih pobojev in pa izdajo njihovih mrliških listov.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V sirotišnici je med fanti prišlo do obračunavanja s pestmi. Starejši Hung se je spravil na mlajšega Janeza, a to ni ostalo skrito Majcnovim očem. Fante je spodbudil, da svojo moč uporabijo za pametne reči in se za varstvo obračajo k Mariji Pomočnici.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov.