Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.
Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.
Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«
Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.
Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.
Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.
Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«
Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.
Ob koncu aprila je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 48.598 brezposelnih, kar je najnižja brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 3,4 odstotka manj kot marca in za kar 16,3 odstotka manj kot aprila lani. Za komentar smo vprašali glavnega ekonomista in analitika pri gospodarski zbornici Slovenije Bojana Ivanca.
Brezposelnost se je še naprej zmanjševala v vseh območnih službah zavoda. Na novo se je aprila pri zavodu prijavilo 3819 brezposelnih, kar je 11,6 odstotka manj kot marca in 6,8 odstotka manj kot aprila lani. »Nizka brezposelnost dejansko izraža zelo visoko število delovnih mest, teh je blizu 930.000, merjeno po registrskih podatki, na drugi strani pa je še vedno prisotna visoka naklonjenost zaposlovanju. Je pa še ena pomembna okoliščina, zakaj je brezposelnost nizka, namreč delovne generacije, ki prihajajo na trg so dejansko manjše od generacij, ki izstopajo iz trga dela, in podobna slika se kaže tudi v večini drugih držav,« je povedal ekonomist Ivanc.
Nizko brezposelnost lahko pripišemo tudi relativno visoki inflaciji, ki ima razloge v precej močnemu trgu dela, je povedal Ivanc in dodal, da velikih težav na trgu delovne sile trenutno ni, oziroma vsaj ne takšnih, ki smo jim bili priča pred dvema četrtletjema: »Še vedno pa je izziv sploh pri kadrih, ki so specializirani, tam je dejansko pomanjkanje tako močno, da ljudje, ki živijo v Sloveniji tega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dejansko se nam delež tuje delovne sile v strukturi delovnih mest povečuje. Trenutno je približno 17 odstotkov tujcev že v naši delovni sili, v celotnem prebivalstvu to pomeni približno 9 odstotkov. To je posledica demografskih odločitev pred 30. ali 40. leti. Torej manjše generacije otrok v tistem času po osamosvojitvi.«
Glavni ekonomist in analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc je spregovoril še o, kako bo vnovičen dvig ključne obrestne mere Evropske centrale banke vplival na prihodnje ekonomsko dogajanje ter ali se ni kljub vsem podatkom bati, da bodo posamezne države začele drseti v recesijo.
Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.
Vlade ne podpira več kot polovica vprašanjih, kar ne kaže na prevladujoč uspeh, kot želijo prikazati mediji. Premier Robert Golob uživa največjo podporo, vendar se v resnici z rezultati nima s čim pohvaliti. Vlada se je osredotočila na sprenevedanje in laganje, da bi obdržala nekaj odstotkov podpore volivcev, vendar ankete kažejo drugače, je politično dogajanje za naš radio komentiral Miran Videtič.
Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.
Po svetopisemskem izročilu si je sv. Jožef služil kruh in preživljal Jezusa in Marijo z delom svojih rok, kot obrtnik, zato ga je Cerkev postavila za zavetnika delavcev, je v pogovoru za naš radio pojasnil moralni teolog dr. Štefan Hosta.
Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.
Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v Bruslju. Gre za nekakšno trilogijo, ki jo je sredi februarja letos uvedla peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Sredi prejšnjega tedna je sledilo odprtje že omenjene razstave avtorja Jožeta Dežmana; gostila pa jo je evropska poslanka Romana Tomc. V njuni navzočnosti sta si jo med drugim ogledala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber. Romana Tomc si želi, da bi v evropskem hramu demokracije postavili tudi obeležje kot opomin na zločine komunizma v Sloveniji. Z njo se je pogovarjal Tone Gorjup; pred mikrofon povabil še druge poslance iz Slovenije, ki so prišli na odprtje razstave.
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Gre za igro z ničelno vsoto, izvedbo treh referendumov hkrati z evropskimi volitvami ocenjuje politični komentator Mirko Mayer. V pogovoru za naš radio je sicer spregovoril tudi o evropskih volitvah in pogledu na zadnji zadevi Jaklič ter DARS.
Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.
Minuli teden je bil politično zelo vroč. Napadi na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, afera Dars in NSi ter s strani vladajoče Svobode izsiljeni referendumi na dan evropskih volitev so teme, ki so razgrele vse strani. Za komentar dogajanja smo vprašali profesorja na Fakulteti za družbene vede dr. Mira Hačka.
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.
Zvonovi v Dolini pri Trstu bodo po dveh letih znova zadoneli. Spomnimo: Tržaško sodišče je januarja leta 2022 ugodilo šestim vaščanom, ki so se z ovadbo pritožili nad preglasnim in prepogostim zvonjenjem, ter zapečatilo zvonove. Mesec pozneje jih je sicer odpečatilo, vendar so bile omejitve iz sodne odredbe takšne, da jih je bilo župniji nemogoče spoštovati. Za veliko noč leta 2022 so zadoneli, a so bili kmalu zatem zaradi nove ovadbe 15 vaščanov znova zapečateni. A na drugi strani so se začeli množično zbirati podpisi pod peticijo za vrnitev zvonjenja v kraj. Do tega bo zdaj naposled le prišlo. Slovesnost bo v nedeljo popoldne. O podrobnostih afere se je s članico župnijskega pastoralnega sveta in tiskovno predstavnico ob nedeljski slovesnosti Ester Kočevar pogovarjala Marta Jerebič.
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame je predstavil visok jubilej prvega organiziranega jamskega vodenja na svetu, ki je bila ustanovljena prav v Postojnski jami. Mogočen podzemni raj že od leta 1824 gostom razkrivajo jamski vodniki, ki vsak na svoj edinstven način predstavljajo ta neverjetni čudež narave.
Poklic jamskega vodnika je unikaten in tako redek - le nekaj sto jih je na svetu, od tega petdeset v Postojnski jami, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo rožnatega diamanta. Marjan Batagelj: »Oni so luč obiskovalcem, po malem igralci, vsekakor strokovnjaki, predvsem pa varuhi jame.«
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
Mladina in za tem MMC sta pred dnevi poročala, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič imel med opravljanjem funkcije tudi popoldanski S.P., čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Oglasila se je predsednica državnega zbora, ki ga je pozvala k odstopu in primer posredovala Komisiji za preprečevanje korupcije. Sledila je vrsta odzivov, takšnih in drugačnih, zato smo pred mikrofon povabili nekdanjega predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
Sredi aprila je v oviru projekta Agrobiznis potekala že 4. Svetovalnica za mlade kmete z naslovom »Kako postati poslovno učinkovita kmetija«. Kot izziv srečanja so postavili vprašanja, kaj lahko kmetije naredijo v času, ko je cena denarja visoka, da bi si znižali mesečni obrok za posojilo, imeli dober pregled nad denarnim tokom ali zaprli finančno konstrukcijo za nujno naložbo. Na te izzive je poskušala odgovoriti Nataša Zemljič Pangerc z NLB, ki v primorsko-goriški regiji vodi skupino svetovalcev za Poslovanje malimi in srednjimi podjetji in kmetijami.
Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. maj 2024 ob 05-ih
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za čokolado. Potrebujemo: ½ kg sladkorja, 1 dl mleka, 12-13 dag masla, 5-7 dag kakava, ¼ l mleka v prahu, lahko še malo čokolade v prahu ... Za obogatitev okusa dodamo zdrobljene lešnike, orehe, rozine, mandlje ... Sestavine skuhamo in pripravljeno zmes vlijemo na peki papir ali v modelčke, ki jih dobro namastimo z oljem.
Tokrat je bil na programu 28. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Slišite lahko kako so Hebrejci nadaljevali z osvajanjem Kanaanske dežele.
Darja Lovšin je avtorica že pete knjige s področja diabetične kuhinje. Poznamo jo kot urednico revij tako za srčne kot onkološke bolnike, njen tretji projekt pa je urejanje revije Dita, ki izhaja v sklopu delovanja Zavoda Diabetes, ki ga je tudi ustanovila. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širino, in rada piše. Vsakdanje jedi so primerne tudi ob presnovnih težavah, oziroma ko moramo paziti na krvni sladkor, pravi. Idej, ki skoraj dnevno vznikajo, kaj smemo jesti in česa ne, je grozno veliko, mnoge samo begajo, iskreno doda.