Is podcast
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
V preteklih dneh je bil na obisku veliki slovenski misijonar, ki sta ga oče in mama po slovensko krstila za Petra in ga vse življenje klicala po slovensko Peter, pa ga skoraj vsi Slovenci z nekakšnim nezavednim sladostrastjem in neverjetno doslednostjo imenujejo s tujim imenom. Tudi on je rekel, da se moramo dvigniti, ko vidimo, da grejo stvari narobe. Zagotovo nam bo šteto v dobro. Več kot dovolj je še drugih pasti, zaradi katerih utegnejo biti naše duše prelahke in bo na koncu še vedno naše edino upanje – solza Brezmadežne.
Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
Slovenci imamo več pregovorov o molku, praktično vsi pa imajo pozitivno sporočilo. Kdo ne pozna na primer tistega »kdor molči, devetih odgovori«? Ali pa »molk je zlato«?
Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Slovenci imamo več pregovorov o molku, praktično vsi pa imajo pozitivno sporočilo. Kdo ne pozna na primer tistega »kdor molči, devetih odgovori«? Ali pa »molk je zlato«?
Komentar je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.
Tokrat prisluhnite razmišljanju Marka Rijavca, ki ga je zapisal v uvodniku v oktobrsko številko revije Ognjišče.
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Ne zamerite mi, dragi poslušalci radia Ognjišče, da bom danes svoj komentar obarvala po frančiškansko, saj vsi frančiškanski redovi praznujemo veliki praznik našega svetega očeta Frančiška.
Pomembno je ozavestiti si na praznik svetega Frančiška, da smo del Cerkve, del Kristusovega telesa, in da rane, ki jih naša Cerkev nosi tudi danes, lahko postanejo vir obnove in novega življenja. Da bi bilo potem več veselja in več sreče tako v Cerkvi kot v svetu.
Komentar je pripravila s. Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Začetek šolskega leta je vedno čas prehoda, čas novega ritma, novih poudarkov in tudi čas načrtovanja. To najbolj občutimo starši šoloobveznih otrok in pedagoški delavci, pozna pa se tudi pri mnogih drugih poklicih.
V Cerkvi na Slovenskem se pastoralno leto običajno začne s pastoralnimi tečaji. Gre za poldnevne dogodke, praviloma organizirane v vseh šestih škofijah, ki se jih udeležujejo predvsem duhovniki, v manjši meri pa tudi drugi pastoralni sodelavci.
V čast mi je bilo, da so odgovorni k izvedbi letošnjih pastoralnih tečajev povabili Socialno akademijo. September je bil zato zame, pa tudi za s. Andrejo Godnič in Benjamina Siterja, ki sem ju povabil k izvedbi, mesec mnogih srečanj in mnogih poti. Na Mirenskem gradu, v Kančevcih, v Ljubljani, Novem mestu in Celju smo se srečali z okoli 300 duhovniki in laiškimi sodelavci iz vseh šestih škofij.
Z vami bi rad podelil nekaj svojih opažanj o tem, v kakšni kondiciji Cerkev na Slovenskem vstopa v novo pastoralno leto.
Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.
Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja ob praznovanju zavetnice pevcev sv. Cecilije 65. pevsko revijo pevskih zborov, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž to soboto ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.00. Na odru se bo letos zvrstilo 15 zborov z Goriške, Tržaške, Koroške in Slovenije, ki bodo segali po pisani paleti slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature. Cecilijanka je letos posvečena skladatelju Pavletu Merkuju ob 10. obletnici smrti. No, na nedeljski praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, bo že dopoldne slovesno v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici - konec novembra mineva 52 let od ustanovitve. Sedež ima v cerkvi sv. Ivana, vodi ga župnik Marijan Markežič ob pomoči p. Jana Cvetka. Slovesno mašo ob obletnici bo daroval kardinal dr. Franc Rode. Med mašo bo duhovnija obnovila posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, na katero se pripravlja z devetdnevnico.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.