Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
                                        
                                        Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Čas po prazniku velike noči je za nas kristjane čas okušanja velikonočne skrivnosti in prepoznavanje tega osrednjega oznanila naše vere. Kar se je zgodilo od velikega četrtka do nedeljskega jutra, je spremenilo življenje človeštva. Vsaj iz ene strani. Dokončno je namreč podrlo pregrade med Bogom in človekom. Tako, da se človek odtlej lahko odtakne te spremembe …
Duhovni nagovor
    Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Duhovni nagovor
    
    Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Duhovni nagovor
    Nadškof razlaga o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.
Duhovni nagovor
    
    Nadškof razlaga o pomenu svetnikov in svetosti ob prazniku vseh svetih poudarja, da praznik vključuje vse, ki sprejemajo Božjo ljubezen. Osredotoča se na odnose, duhovne dimenzije, svete maše in molitve za pokojne ter klic k iskanju svetosti.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 30. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 30. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 29. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 29. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 28. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 28. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 27. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    
    Nagovor upokojenega novomeškega škofa Andreja Glavana za 27. nedeljo med letom.
Duhovni nagovor
    Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Duhovni nagovor
    
    Zdravstveni delavci so v svetem letu upanja počaščeni za svoje sočutno in požrtvovalno delo. Njihovo poslanstvo je služenje življenju, prinašanje upanja bolnim in razodevanje Božje ljubezni. Nagovor jih spodbuja k vztrajnosti, vero in zaupanju ter vse vernike poziva k molitvi in solidarnosti z bolniki
Duhovni nagovor
    »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
Duhovni nagovor
    
    »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Saje.
                                    Duhovna misel
	    
	    Živali v gozdu so se odločile, da je prišel čas, da odprejo šolo za svoje mladiče. Uprava, ki ji je bila naložena skrb za prihodnjo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
	    
	    Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Doživetja narave
	    
	    Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Sol in luč
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Spoznanje več, predsodek manj
	    
	    V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Pevci zapojte, godci zagodte
	    
	    V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
	    
	    V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.