Praznik Vseh svetnikov
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
1. 11. 2019
Praznik Vseh svetnikov
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Anton Jamnik

VEČ ...|1. 11. 2019
Praznik Vseh svetnikov
Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

duhovnost

Duhovni nagovor

1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

VEČ ...|21. 2. 2026
1. postna nedelja

»Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust«

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

duhovnost

Duhovni nagovor

6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

VEČ ...|14. 2. 2026
6. nedelja med letom

»Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5,37)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl.
 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Duhovni nagovor

5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

VEČ ...|7. 2. 2026
5. nedelja med letom

»Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta.« (Mt 5,16)

Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

duhovnost

Duhovni nagovor

4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

VEČ ...|31. 1. 2026
4. nedelja po božiču

Nagovor je pripravil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|25. 1. 2026
Tretja nedelja med letom - nedelja Božje besede

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|17. 1. 2026
Druga nedelja med letom

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

VEČ ...|11. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

Nagovor je pripravil Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ... |
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

VEČ ...|10. 1. 2026
Nedelja Jezusovega krsta

»Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju« (Lk 3,16).

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. Franc Šuštar.

Franc Šuštar

duhovnost

Duhovni nagovor

Duhovni nagovor

Praznični nagovori slovenskih škofov

Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.

Franc Šuštar

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče