Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Duhovna misel
Sv. Bonaventura, ki je po legendi ime dobil prav po srečanju s Frančiškom, je o njegovem daru prerokovanja pravil, da ni le napovedoval prihodnjih stvari, temveč je govoril tudi o dogodkih, ki so se dogajali v njegovi odsotnosti, kot da bi bili pred njegovimi očmi; da je prodrl do dna src in videl najbolj skrivne kotičke vesti, kot bi gledal v zrcalo večne luči in da je njegov čudovit sij razkrival tisto, kar je bilo najbolj skrito.
Duhovna misel
“Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Mt 5,12
Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,20 Zmeraj se veselite.” 1 Tes 1,3. Izbrane misli so iz Svetega Pisma in govorijo o veselju, ki je prežemal tudi svetega Frančiška.
Duhovna misel
“Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Mt 5,12
Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih. Lk 10,20 Zmeraj se veselite.” 1 Tes 1,3. Izbrane misli so iz Svetega Pisma in govorijo o veselju, ki je prežemal tudi svetega Frančiška.
Duhovna misel
Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”
Duhovna misel
Ko je Frančišek pozdravljal, je bilo to slišati kot blagoslov: “Sveti mir v Gospodu,” ali “želim vsem vam zdravje in mir.” V redovnem vodilu je naročil bratom, naj bo njihov pozdrav: “Mir tej hiši.”
Duhovna misel
Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?
Duhovna misel
Razumeti uboštvo, ki ga je učil sveti Frančišek, ni preprosto. Že Jezus je blagroval uboge na duhu. Še zdaleč ne gre samo za denar, gre predvsem za hierarhijo. Kdo služi komu? Denar človeku ali obratno!?
Duhovna misel
Jezus ni delil tablet, vse kar je imel, je bila ljubezen, ki jo je delil vsem, ki so prihajali k njemu. In nemi so spregovorili, pohabljeni ozdraveli, hromi shodili in slepi spregledali, kot beremo v Matejevem Evangeliju.
Duhovna misel
Jezus ni delil tablet, vse kar je imel, je bila ljubezen, ki jo je delil vsem, ki so prihajali k njemu. In nemi so spregovorili, pohabljeni ozdraveli, hromi shodili in slepi spregledali, kot beremo v Matejevem Evangeliju.
Duhovna misel
Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.
Duhovna misel
Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.
Duhovna misel
Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.
Duhovna misel
Zvestoba pomeni varnost in mir, zaupanje in varen pristan. Zvest prijatelj ima vselej prižgano luč zate, tudi če prideš po pomoč v temi noči in pripravljene škornje, če bo moral pote v blatno močvirje.
Duhovna misel
Naslov današnje duhovne spodbude je verjetno najkrajši zapis bistva Frančiškovega življenja. Sestra Luna, brat Sonce, veter, zrak, oblaki, ogenj, rože, sadje… “Hvalite in poveličujte mojega Gospoda,” je zapel v Sončni pesmi.
Duhovna misel
Naslov današnje duhovne spodbude je verjetno najkrajši zapis bistva Frančiškovega življenja. Sestra Luna, brat Sonce, veter, zrak, oblaki, ogenj, rože, sadje… “Hvalite in poveličujte mojega Gospoda,” je zapel v Sončni pesmi.
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Svetovalnica
Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Pogovor o
V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije.
Spoznanje več, predsodek manj
Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo pozornost namenili dostopnemu turizmu; ta je namenjen ljudem s posebnimi potrebami, da so tako počitnice, izleti in ogledi znamenitosti prilagojeni posameznikovim željam in zmožnostim. Dostopni turizem zajema gibalno in senzorno ovirane, osebe z intelektualnimi in psihičnimi ovirami, osebe, ki potujejo z otroki v otroških vozičkih, starostnike ter tiste, ki potrebujejo prilagoditve zaradi drugih zdravstvenih razlogov. Z nami je bila Vesna Barbalić, vodja turizma v zavodu Premiki, ki je zavod za svetovanje, promocijo in razvoj dostopnega turizma.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V domovini je misijonar Janez Krmelj. Zdravstveni in ostali delavci, prostovoljci, so se zbrali ob njem in obujali spomine na delo na misijonu Ampitafá. Obiskala nas je Metka Skubic in nam povedala nekaj o namenu srečanja in njenem doživljanju misijonskega Madagaskarja.