Kdaj je tisti pravi dan, da posejemo božično žito, se mnogi te dni sprašujemo. Je to bil 4. december, bo to jutrišnji god sv. Lucije …? Odgovarja Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin na KGZ Maribor.
Kdaj je tisti pravi dan, da posejemo božično žito, se mnogi te dni sprašujemo. Je to bil 4. december, bo to jutrišnji god sv. Lucije …? Odgovarja Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin in okrasnih rastlin na KGZ Maribor.
Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.
Posledice ruske invazije na Ukrajino, ki jih prek visokih cen energentov in hrane, že sedaj čutimo v Evropski uniji, bodo v prihodnje še hujše, če ne bo s strani EU Komisije hitre in učinkovite reakcije. Obstaja namreč zelo resno tveganje, da ne bomo več mogli zagotavljati prehranske varnosti za naše državljane, svari evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič. Nujno je skleniti dolgoročen pošten dogovor, še dodaja.
Ruski premier Mihail Mišustin je podpisal odloke, s katerimi je prepovedal izvoz žit iz Rusije v države članice Evrazijske ekonomske unije ter izvoz sladkorja v tretje države, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Prepoved izvoza žit velja do 30. junija, izvoza sladkorja pa do 31. avgusta. Evrazijska ekonomska unija je bila vzpostavljena leta 2014. Najprej so pogodbo podpisale Belorusija, Kazahstan in Rusija, kasneje pa sta se temu enotnemu trgu pridružila še Armenija in Kirgizistan. Poznavalci namigujejo, da je potrebno tudi na to rusko dejanje gledati v širšem kontekstu podpore oziroma nepodpore ruske invazije na Ukrajino.
Ruski premier Mihail Mišustin je podpisal odloke, s katerimi je prepovedal izvoz žit iz Rusije v države članice Evrazijske ekonomske unije ter izvoz sladkorja v tretje države, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Prepoved izvoza žit velja do 30. junija, izvoza sladkorja pa do 31. avgusta. Evrazijska ekonomska unija je bila vzpostavljena leta 2014. Najprej so pogodbo podpisale Belorusija, Kazahstan in Rusija, kasneje pa sta se temu enotnemu trgu pridružila še Armenija in Kirgizistan. Poznavalci namigujejo, da je potrebno tudi na to rusko dejanje gledati v širšem kontekstu podpore oziroma nepodpore ruske invazije na Ukrajino.
Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.
Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.
Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.
Dogovorjena specifikacija označbe »Izbrana kakovost« za sektor pridelave in predelave žit je pred letošnjo setvijo ozimnih žit dober signal pridelovalcem, da se na tem področju vendarle premika. In to v pozitivno smer, pravi kolega Robert Božič.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
V prostorih župnijskega doma na Dobrovi je od danes na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba. Na ogled bo do nedelje, 12. maja. V torek, 23. aprila ob 19.45, bo ob razstavi organizirano tudi predavanje dr. Helene Jaklitsch. Spregovorila bo o povojnih dogodkih ter predstavila življenje in delo slovenskih beguncev. Takrat bo na voljo tudi fotografska monografija Rojstvo novih domovin, ki preko obširne zgodovinske študije in arhivskih fotografij spregovori o tem zamolčanem obdobju slovenske zgodovine. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Po samotnih stezicah, mimo starih, zapuščenih hiš bomo smo tokrat stopili pod vodstvom odličnega sogovornika, pisca in hodca, ki je prebrodil že marsikatero grapo. Za Marjana Bradeška zagotovo drži rek, ki ga je izbral tudi za naslov svoje knjige: Hodim, torej grem. Popeljal nas je na skrajni rob Trnovskega gozda. Če vas zanima, kam natančno in tudi kako je pisal svojo knjigo ter kakšne namige vam lahko ponudi, prisluhnite.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
V Kulturnih utrinkih je bila z nami Katja Bogovič iz programske pisarne Festivala Ljubljana, ki bo predstavila in povabila na dogodke letošnjega 72. Ljubljana festivala.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče