Življenje išče pot

VEČ ...|24. 10. 2025
Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

LjubHospicspremljanje umirajočihbiti človek

Življenje išče pot

Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

VEČ ...|24. 10. 2025
Ko pravim da delam v Hospicu in med umirajočimi, nas ljudje začudeno sprašujejo: Kako to zmorete?

S. Emanuela Žerdin, ki je spremljala že številne umirajoče, je na Pohodu za življenje, 4. oktobra, navedla več zgodb, ki potrjujejo predvsem vrednost zadnjega obdobja življenja. Med drugim je povedala, da se je na neki mednarodni konferenci srečala z glavno sestro klinike na Nizozemskem, kjer opravljajo evtanazijo. In veste, kaj je rekla? Kaj je njihov največji problem? Osebje. Osebje ne zdrži dolgo pri njih, ker tam ubijajo ljudi.

s. Meta Potočnik

LjubHospicspremljanje umirajočihbiti človek

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 9. 2025
Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice so temelj demokracije, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega

Slovenija je z izvolitvijo dr. Simone Drenik Bavdek v vodstvo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) dobila prvo predstavnico v tem uglednem telesu. Kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic se zaveda pomena tega priznanja, saj mreža združuje 50 neodvisnih institucij iz vse Evrope, akreditiranih pri Združenih narodih. »Izvolitev v vodstvo mreže je veliko priznanje, saj omogoča vplivanje na oblikovanje evropskih politik in krepitev mednarodne kredibilnosti naše institucije,« je povedala Drenik Bavdek.

Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice so temelj demokracije, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega

Slovenija je z izvolitvijo dr. Simone Drenik Bavdek v vodstvo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) dobila prvo predstavnico v tem uglednem telesu. Kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic se zaveda pomena tega priznanja, saj mreža združuje 50 neodvisnih institucij iz vse Evrope, akreditiranih pri Združenih narodih. »Izvolitev v vodstvo mreže je veliko priznanje, saj omogoča vplivanje na oblikovanje evropskih politik in krepitev mednarodne kredibilnosti naše institucije,« je povedala Drenik Bavdek.

infopogovorčlovekove pravicesimona drenikevropska unija

Informativni prispevki

Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice so temelj demokracije, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega

Slovenija je z izvolitvijo dr. Simone Drenik Bavdek v vodstvo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) dobila prvo predstavnico v tem uglednem telesu. Kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic se zaveda pomena tega priznanja, saj mreža združuje 50 neodvisnih institucij iz vse Evrope, akreditiranih pri Združenih narodih. »Izvolitev v vodstvo mreže je veliko priznanje, saj omogoča vplivanje na oblikovanje evropskih politik in krepitev mednarodne kredibilnosti naše institucije,« je povedala Drenik Bavdek.

VEČ ...|22. 9. 2025
Dr. Simona Drenik Bavdek: Človekove pravice so temelj demokracije, ki ga ne smemo jemati za samoumevnega

Slovenija je z izvolitvijo dr. Simone Drenik Bavdek v vodstvo Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) dobila prvo predstavnico v tem uglednem telesu. Kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic se zaveda pomena tega priznanja, saj mreža združuje 50 neodvisnih institucij iz vse Evrope, akreditiranih pri Združenih narodih. »Izvolitev v vodstvo mreže je veliko priznanje, saj omogoča vplivanje na oblikovanje evropskih politik in krepitev mednarodne kredibilnosti naše institucije,« je povedala Drenik Bavdek.

Radio Ognjišče

infopogovorčlovekove pravicesimona drenikevropska unija

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 10. 2024
Še odmeva sporočilo Pohodov za življenje

Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer  v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek. 

Še odmeva sporočilo Pohodov za življenje

Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer  v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek. 

Pohod za življenjedarčlovek

Življenje išče pot

Še odmeva sporočilo Pohodov za življenje

Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer  v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek. 

VEČ ...|16. 10. 2024
Še odmeva sporočilo Pohodov za življenje

Knec septembra in v začetku oktobra se trikrat odvil Pohod za življenje in sicer  v Kopru, Mariboru in Ljubljani. Odmev so našli tudi v naši rubriki, kjer smo slišali del nagovora organizatorice Urše Cankar Soares. Geslo pohoda je bilo tokrat: Vsak nerojeni otrok je človek. 

s. Meta Potočnik

Pohod za življenjedarčlovek

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 9. 2024
Ljubljansko bogoslovje z novim rektorjem in spremembo v 4. letniku

Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko.  V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika. 

Ljubljansko bogoslovje z novim rektorjem in spremembo v 4. letniku

Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko.  V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika. 

bogoslovjepraksa na župnijisluženje človeku

Življenje išče pot

Ljubljansko bogoslovje z novim rektorjem in spremembo v 4. letniku

Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko.  V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Ljubljansko bogoslovje z novim rektorjem in spremembo v 4. letniku

Začenja se novo akademsko leto, ki se pozna seveda tudi v bogoslovem semenišču v Ljubljani, ki ima od od letošnjega avgusta novega rektorja. To je postal Martin Zlobko.  V pogovoru je pojasnil razloge za nekatere spremembe. Ena od njih je ta, da bogoslovci 4. letnika celotno šolsko leto preživijo na župniji. Povedal bo tudi, zakaj ne vzgajajo gospodov temveč pastirje, ki skrbijo za druge, in zakaj je tako pomembno poglobiti identiteto duhovnika. 

s. Meta Potočnik

bogoslovjepraksa na župnijisluženje človeku

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

VEČ ...|1. 7. 2024
Dr. Jernej Letnar Černič o stanju demokracije v Sloveniji

V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.

Alen Salihović

politikainfopravoustavačlovekove pravicejernej letnar černič

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 6. 2024
Večeri komedije na Dobu, na Portugalskem pa razstava Leteči človek TMS-ja

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

Večeri komedije na Dobu, na Portugalskem pa razstava Leteči človek TMS-ja

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

kulturagledališčeVečeri komedijeMarta Starbek PotočanLeteči človekStanko Bloudek

Kulturni utrinki

Večeri komedije na Dobu, na Portugalskem pa razstava Leteči človek TMS-ja

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

VEČ ...|26. 6. 2024
Večeri komedije na Dobu, na Portugalskem pa razstava Leteči človek TMS-ja

Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.

Jože Bartolj

kulturagledališčeVečeri komedijeMarta Starbek PotočanLeteči človekStanko Bloudek

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|27. 10. 2025
Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kenguru

Ko je mali kenguru prvič pokukal iz vreče, kjer ga je nosila mama, je poln navdušenja vzkliknil: O, kako čudovit je svet! Mami, kdaj mi boš dovolila ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|25. 10. 2025
Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Štefan Pavli

Letošnji 70. osebni jubilej je bil le eden izmed razlogov, da smo v oddajo povabili duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija. Med drugim je spregovoril tudi o diagnozi rak, ki ga je doletela pred dobrimi devetimi leti. Še vedno pa poln dobre volje in življenjske energije navdih in pogum za stopanje po vsakdanu prejema ob prebiranju Svetega pisma. 

Maja Morela

spominživljenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 10. 2025
Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Nagrada za prizadevanja za manjšino

Odvetnik Rudi Vouk je prejel nagrado, poimenovano po Ferdinandu Bergerju, s katero Dokumentacijski arhiv avstrijskega odpora nagrajuje civilnodružbeno zavzemanje. Odličje je prejel tudi Alaaeddin Alhalabi, po rodu iz Sirije, ki v februarskem atentatu v Beljaku storilca z avtom podrl na tla. V govoru je Colette M. Schmidt, urednica časnika „Der Standard, obema nagrajencema izrazila spoštovanje za pogum in vztrajnost, lik odvetnika Rudija Vouka pa predstavila v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe (ADP) in 7. člena. Nato je vključila še zadnji politični razplet. „Žalostno in sramotno je, da spet stojimo pred pomazanimi dvojezičnimi krajevnimi napisi – več kot 50 let po pogromu na dvojezična napise, ko je oče takrat sedemletnega Rudija Vouka pobral uničene dvojezične table in sina fotografiral pred praznimi tablicami. Vse dvojezične krajevne table, tarče zadnjega vandalizma, se nahajajo v okolici Muzeja Peršman, za katerega je po policijski raciji julija nastopil kot odvetnik Rudi Vouk“, je v govoru povzela Colette M. Schmidt. Obema nagrajencema je čestitala državnozborska poslanka in deželna govornica zelenih Olga Voglauer. V izjavi je zapisala, da sta oba pokazala, kaj pomeni odgovornost v demokraciji. Voukovo zavzemanje za pravice manjšin, pravno državo in demokracijo že desetletja oblikuje Koroško in Avstrijo ter si zasluži najvišje priznanje, je med drugim zapisala. Rudiju Vouku je na družbenem omrežju X čestitala slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 10. 2025
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina.  Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 10. 2025
Barbara Jaki o razstavi Barok v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Barbara Jaki o razstavi Barok v Narodni galeriji

V Narodni galeriji v Ljubljani se zaključuje velika umetnostna razstava Barok slikarstvo in kiparstvo. Na ogled bo še do 9. novembra in pred mikrofon smo povabili direktorico dr. Barbaro Jaki, ki nas je v času jesenskih počitnic povabila k ogledu nekaterih največjih likovnih zakladov pri nas. Hkrati pa nam je predstavila tudi tri prihajajoče razstave, ki bodo obiskovalce razveselile v mesecu novembru.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBarbara JakiNarodna galerijaBarok slikarstvo kiparstvo