Življenje išče pot

VEČ ...|28. 12. 2022
Vaje čuječnosti niso težke

Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.

Vaje čuječnosti niso težke

Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.

učenje čuječnostivaje dihanjazavedanje telesasvetovanje

Življenje išče pot

Vaje čuječnosti niso težke

Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.

VEČ ...|28. 12. 2022
Vaje čuječnosti niso težke

Čuječnost je navada, ki se je ne moremo naučiti čez noč, ampak se moramo odločiti za nekatere spremembe v naših navadah. Kaj to konkretno pomeni, nam je povedala psihologinja Anja Čorič.

s. Meta Potočnik

učenje čuječnostivaje dihanjazavedanje telesasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|27. 11. 2024
Slovenska medijska krajina 

O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak. 

Slovenska medijska krajina 

O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|30. 11. 2024
Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Erna Urbanc je bila 18 let vaša radijska sopotnica

Erna Urbanc je bila ena prvih voditeljic Radia Ognjišče. Bila je poleg, ko se je 28. novembra 1994 ob 17. uri slišal prvi pozdrav iz studia v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. Poleg vodenja programa je kmalu prevzela skrb za pripravo zdravstvenih oddaj. Zdravniki, ki jih je prosila za sodelovanje, so se vedno radi odzvali in to vzeli tudi kot razsvetljevanje ljudi. Pri poslušalkah in poslušalcih je Erna Urbanc postala priljubljena tudi z oddajami o zdravem življenjskem slogu. Bi znala še danes iz rokava stresti kakšen nasvet? Sodelovala je tudi pri oddajah o raku. Izkušnje so ji čez nekaj let zelo pomagale, ko se je sama znašla pred to preizkušnjo. Takrat so ji zelo pomagali tudi osebna vera, molitev in zakonska skupina, boste med drugim lahko slišali v oddaji. Matjaž Merljak jo bo vprašal tudi, ali bi se po 12-ih letih vrnila pred mikrofon in kako ji radijske izkušnje pomagajo pri domačem podjetju in pri prebiranju pravljic vnukom. Na poti je namreč že deveti ...

Matjaž Merljak

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|29. 11. 2024
Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Bistre reke naše Cerkve

Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi. 

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2024
Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec

komentarvojnamirAlepUkrajina

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2024
Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

s. Meta Potočnik

križniški redVitezi svetega križa

Družinska kateheza

VEČ ...|3. 12. 2024
Zgodovina nastanka družine in življenja

Ustanovitelja društva Družina in življenje Vilmo in Danija Siterja smo že večkrat gostili v našem studiu. Nikoli pa še nista povedala, kako je prišlo do tega, da sta zapustila socialno varni službi ter se v celoti posvetila Družini in življenju. V Družinski katehezi sta nam zaupala, kako je prišlo do njunega globljega spreobrnjena, kako sta začutila klic k misijonskemu delu med zakonci in kako se je DiŽ kasneje razvijal.

Zgodovina nastanka družine in življenja

Ustanovitelja društva Družina in življenje Vilmo in Danija Siterja smo že večkrat gostili v našem studiu. Nikoli pa še nista povedala, kako je prišlo do tega, da sta zapustila socialno varni službi ter se v celoti posvetila Družini in življenju. V Družinski katehezi sta nam zaupala, kako je prišlo do njunega globljega spreobrnjena, kako sta začutila klic k misijonskemu delu med zakonci in kako se je DiŽ kasneje razvijal.

Marjana Debevec

duhovnostzakondružinaDružina in življenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 12. 2024
Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura