Življenje išče pot

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

učiteljavtonomijavera

Življenje išče pot

Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

VEČ ...|6. 9. 2024
Učitelju je potrebno vrniti avtonomijo in ga razbremeniti administracije

V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic? 

s. Meta Potočnik

učiteljavtonomijavera

Srečanja

VEČ ...|18. 6. 2024
Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

teorija spolakatoliški učiteljispolspolnost

Srečanja

Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

VEČ ...|18. 6. 2024
Vdor teorije spola v šole

Pred nami je evropsko srečanje krščanskih učiteljev, ki bo tokrat potekalo v Sloveniji. Osrednja tema pogovorov in predavanj bo vzgoja otrok za spol in spolnost. V oddaji Srečanja je o vdoru idelogije spola v šole in programu omenjenega kongresa spregovorila Helena Kregar iz Društva katoliških pedagodov Slovenije. Med osrednjimi predavatelji pa bosta pediater dr. Urh Grošelj ter gimnazijski profesor in voditelj inštituta Integrum Benjamin Tomažič. Oba sta bila tudi gosta zadnjega Hipokratovega srečanja in tako smo lahko njunemu razmišljanju prisluhnili tudi na Radiu Ognjišče. Spregovorila sta o tem, ali se sploh lahko otrok sam odloči, da bo zamenjal spol in česa si pravzaprav odraščajoči otroci najbolj želijo. Vabljeni k poslušanju!

Marjana Debevec

teorija spolakatoliški učiteljispolspolnost

Naš gost

VEČ ...|2. 10. 2021
Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

učenjeučiteljiznanješolaspominživljenje

Naš gost

Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|2. 10. 2021
Barica Marentič Požarnik

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Damijana Medved

učenjeučiteljiznanješolaspominživljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2024
Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaVirgil ŠčekDnevniški zapisi 1909 1933Renato PodbersičMatic BatičJože Možina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2024
Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Dr. Ferdinand Šerbel

Kaj vemo o zgodovini krščanskih praznikov? Kako so nastali in kako se praznovanje razlikuje od dežele do dežele? O tem in še o čem nam je povedal naš gost, umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbel. Ne zamudite zanimivega sogovornika.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Globine

VEČ ...|10. 9. 2024
O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

O gradnji živega občestva

Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.

Blaž Lesnik

duhovnostCerkevobčestvoevangelizacijamisijon

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar