Radijska kateheza

VEČ ...|16. 12. 2023
Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

duhovnostvzgojatišina in molkPeter Opekapričakovanje

Radijska kateheza

Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

VEČ ...|16. 12. 2023
Pričakovanje duše polepša božično praznovanje

Tokrat smo se z Mirom Šlibarjem pogovarjali o pričakovanju, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na praznovanje. Nagovorile so nas misli škofa Andreja Sajeta o tišini in molku ter razveselila vest, da bo naslednje pismo škofov namenjeno bolnikov in tistim, ki zanje skrbijo. 

Meta Potočnik

duhovnostvzgojatišina in molkPeter Opekapričakovanje

Globine

VEČ ...|13. 12. 2022
Kaj je pravo veselje?

V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.

Kaj je pravo veselje?

V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.

duhovnostadventtišinaiskanje Bogaduhovne vaje

Globine

Kaj je pravo veselje?

V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.

VEČ ...|13. 12. 2022
Kaj je pravo veselje?

V času bučnega decembra smo se tokrat vprašali, kaj je resnično notranje vselje, po katerem hrepenimo in ga iščemo. Ga res ali je gre zgolj za teoretično-filozofski pojem? Ali nam lahko sestop iz zunanjega blišča in decembrskega trušča pri tem iskanju pomaga? Kako se veseliti v težkih trenutkih in sivih časih? Z nami je bil tokrat jezuit p. Milan Bizant.

Blaž Lesnik

duhovnostadventtišinaiskanje Bogaduhovne vaje

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 4. 2022
Duhovno razumevanje simbolike Velikega petka

Danes je veliki petek, edini dan v cerkvenem letu, ko duhovnik ne obhaja svete maše. Bogoslužje nas danes povede v izjemne duhovne globine. V nekater od njih nas je uvedla  asistentka za področje liturgike in cerkvene glasbe na Teološki fakulteti dr. Cecilija Oblonšek.

Duhovno razumevanje simbolike Velikega petka

Danes je veliki petek, edini dan v cerkvenem letu, ko duhovnik ne obhaja svete maše. Bogoslužje nas danes povede v izjemne duhovne globine. V nekater od njih nas je uvedla  asistentka za področje liturgike in cerkvene glasbe na Teološki fakulteti dr. Cecilija Oblonšek.

duhovnostbogoslužje velikega petkatišina srca in duhaznamenja in geste velikega petka

Življenje išče pot

Duhovno razumevanje simbolike Velikega petka

Danes je veliki petek, edini dan v cerkvenem letu, ko duhovnik ne obhaja svete maše. Bogoslužje nas danes povede v izjemne duhovne globine. V nekater od njih nas je uvedla  asistentka za področje liturgike in cerkvene glasbe na Teološki fakulteti dr. Cecilija Oblonšek.

VEČ ...|15. 4. 2022
Duhovno razumevanje simbolike Velikega petka

Danes je veliki petek, edini dan v cerkvenem letu, ko duhovnik ne obhaja svete maše. Bogoslužje nas danes povede v izjemne duhovne globine. V nekater od njih nas je uvedla  asistentka za področje liturgike in cerkvene glasbe na Teološki fakulteti dr. Cecilija Oblonšek.

s. Meta Potočnik

duhovnostbogoslužje velikega petkatišina srca in duhaznamenja in geste velikega petka

Radijski misijon 2022

VEČ ...|4. 4. 2022
Misijonski pogovorni večer: moliti na samem

Svoje osebne izkušnje so tem, kako moliti na samem, v misijonskem pogovornem večeru v živo delili redovna sestra Rebeka Kenda, žena in mati petih otrok Marjeta Bec ter mož, oče in stalni diakon Boštjan Koprivec.

Misijonski pogovorni večer: moliti na samem

Svoje osebne izkušnje so tem, kako moliti na samem, v misijonskem pogovornem večeru v živo delili redovna sestra Rebeka Kenda, žena in mati petih otrok Marjeta Bec ter mož, oče in stalni diakon Boštjan Koprivec.

duhovnostodnosimisijonmolitevtišinapuščava

Radijski misijon 2022

Misijonski pogovorni večer: moliti na samem

Svoje osebne izkušnje so tem, kako moliti na samem, v misijonskem pogovornem večeru v živo delili redovna sestra Rebeka Kenda, žena in mati petih otrok Marjeta Bec ter mož, oče in stalni diakon Boštjan Koprivec.

VEČ ...|4. 4. 2022
Misijonski pogovorni večer: moliti na samem

Svoje osebne izkušnje so tem, kako moliti na samem, v misijonskem pogovornem večeru v živo delili redovna sestra Rebeka Kenda, žena in mati petih otrok Marjeta Bec ter mož, oče in stalni diakon Boštjan Koprivec.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimisijonmolitevtišinapuščava

Nedeljski klepet

VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Kako pomembno je prisluhniti sebi

Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Nedeljski klepet

Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.
VEČ ...|7. 7. 2019
Kako pomembno je prisluhniti sebi
Marsikdaj pridemo do odgovora šele v tišini in molku ... takrat lahko zaslišimo Boga, ki prihaja do nas v lahnem šumenju. Tudi dopustniški čas je lahko čas, ko se končno zares ustavimo in prisluhnemo.

Damijana Medved

bolezenBogBožji šepettišinaprisluhniti sebiduhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Moja zgodba

VEČ ...|11. 5. 2025
Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Oddaja posvečena 80 letnici konca 2. svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba ob 20. uri bomo predvajali nagovore, ki so jih v organizaciji Društva poslancev devedesetih, pripravili uvodničarji različnih nazorskih usmeritev ob 80. obletnici konca 2.svetovne vojne. V pogovoru, ki je potekal preko zoom povezave v ponedeljek, 5. maja so spregovorili predsednik Zveze borcev Marijan Križman, zgodovinar dr. Jože Dežman, zgodovinarka in hči partizana Saša Kos, škofov vikar, duhovnik Bogdan Vidmar in pravnuk žrtev komunističnega nasilja Marko Gruden. Ob tem je treba kot morda najpomembnejše izpostaviti, da se je očitno vzpostavilo zavedanje, da se bomo med seboj morali pogovarjati, poslušati in slišati. 

Jože Bartolj

spominpolitikaMarijan KrižmanJože DežmanSaša KosBogdan VidmarMarko Gruden.

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 5. 2025
Pred koncertom MePZ Anton Foerster v Kopru. Gostja: Damijana Božič Močnik

Mešani pevski zbor Anton Foerster letos s koncerti praznuje petdeset let delovanja. Dirigentka Damijana Božič Močnik je povabila v koprsko stopnico, kjer bo koncert abonmaja ob obletnici. Zbor se bo predstavil z bogatim programom velikonočnih in Marijinih skladb. 

Pred koncertom MePZ Anton Foerster v Kopru. Gostja: Damijana Božič Močnik

Mešani pevski zbor Anton Foerster letos s koncerti praznuje petdeset let delovanja. Dirigentka Damijana Božič Močnik je povabila v koprsko stopnico, kjer bo koncert abonmaja ob obletnici. Zbor se bo predstavil z bogatim programom velikonočnih in Marijinih skladb. 

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 5. 2025
Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

Imam brata s cerebralno paralizo

Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti? 

s. Meta Potočnik

Zveza Sožitjecerebralna paralizasorojenci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 5. 2025
Bodo male kmetije res dobile za 100% višje pavšalne zneske subvencij?

Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …

Bodo male kmetije res dobile za 100% višje pavšalne zneske subvencij?

Evropska komisija v okviru paketa poenostavitev skupne kmetijske politike predlaga zvišanje neposredne pomoči t.i. malim kmetijam. »Zavedamo se velikega pomena kmetijstva in širšega kmetijskega sektorja za evropsko gospodarstvo, avtonomijo in varnost. To še posebej velja v času vse večje negotovosti v svetu. Zato moramo zagotoviti, da bodo pravila za evropske kmete enostavnejša, bolj sorazmerna in bolj prilagojena njihovim potrebam, je v sredo povedal evropski komisar, pristojen za poenostavitev zakonodaje, Valdis Dombrovskis. Komisar za kmetijstvo Hansen pa je pojasnil, da med drugim predlagajo zvišanje neposredne finančne podpore malim kmetijam s 1250 na 2500 evrov. In dodal, da jim pri tem ne bo treba izpolnjevati podrobnih obrazcev …

Robert Božič

naravakmetijstvoSKPmale kmetije

Svetovalnica

VEČ ...|16. 5. 2025
Komunikacija v šoli

V zadnjih letih se je v šolskih prostorih ob različnih mnenjih staršev in učiteljev pogosto zaostrilo. Vlada je uveljavila nov zakon, s katerim razredniki niso več dolžni opozarjati na potrebo po opravičilih, ampak je odgovornost za opravičevanje odsotnosti učencev pri pouku prešla na njihove starše. Omejeni so tudi telefoni v šoli. Oboje je v preteklih letih močno poseglo v odnos med starši in učitelji, oziroma šolo. Kako vzpostavljati boljši/dober odnos in pogovor, usklajevati različna stališča, kako torej s kakovostno komunikacijo med starši in učitelji omogočiti otroku njegovo pristnost?, smo govorili z Natalijo Hormuth, profesorico latinščine in francoščine, svetovalko za celostno življenje in zdravje ter za vodenje z vrednotami, direktorico Zavoda Viamus za glasbo, celostno življenje in zdravje ter osebno rast. 

Komunikacija v šoli

V zadnjih letih se je v šolskih prostorih ob različnih mnenjih staršev in učiteljev pogosto zaostrilo. Vlada je uveljavila nov zakon, s katerim razredniki niso več dolžni opozarjati na potrebo po opravičilih, ampak je odgovornost za opravičevanje odsotnosti učencev pri pouku prešla na njihove starše. Omejeni so tudi telefoni v šoli. Oboje je v preteklih letih močno poseglo v odnos med starši in učitelji, oziroma šolo. Kako vzpostavljati boljši/dober odnos in pogovor, usklajevati različna stališča, kako torej s kakovostno komunikacijo med starši in učitelji omogočiti otroku njegovo pristnost?, smo govorili z Natalijo Hormuth, profesorico latinščine in francoščine, svetovalko za celostno življenje in zdravje ter za vodenje z vrednotami, direktorico Zavoda Viamus za glasbo, celostno življenje in zdravje ter osebno rast. 

Nataša Ličen

svetovanje