Življenje išče pot
V Katoliški Cerkvi v Sloveniji deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve.
Življenje išče pot
V Katoliški Cerkvi v Sloveniji deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Kulturni utrinki
Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.
Kulturni utrinki
Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.
Svetovalnica
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!
Svetovalnica
Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!
Radijska kateheza
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Radijska kateheza
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Življenje išče pot
Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine.
Življenje išče pot
Da so dobra oskrba v bolnišnici in topli človeški odnosi ključ do uspešnega zdravljenja, ve dobro ena od treh prejemnikov Hipokratovega priznanja prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je opravila izjemno delo na področju raziskovanja medicine in prepoznavnosti slovenske medicinske dediščine.
Življenje išče pot
Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta oz. vseh vrst ekranov, kar vodi v digitalno odvisnost., je pojasnila, katere storitve ponujajo družinam in posameznikom, ki imajo težave zaradi uporabe interneta. Ker do teh težav v družinah prihaja vedno bolj, je dobro vedeti, da so njihove storitve brezplačne.
Življenje išče pot
Manca Kok iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta oz. vseh vrst ekranov, kar vodi v digitalno odvisnost., je pojasnila, katere storitve ponujajo družinam in posameznikom, ki imajo težave zaradi uporabe interneta. Ker do teh težav v družinah prihaja vedno bolj, je dobro vedeti, da so njihove storitve brezplačne.
Življenje išče pot
Večkrat bi starši radi videli, da bi otroci manj brskali po spletu in gledali v ekrane. A najprej morajo začeti kar pri sebi, saj je zgled močna vzgojna sila, pravi Manca Kok iz centra Logout, kjer pomagajo družinam in posameznikom, ki so na poti v digitalno odvisnost.
Življenje išče pot
Večkrat bi starši radi videli, da bi otroci manj brskali po spletu in gledali v ekrane. A najprej morajo začeti kar pri sebi, saj je zgled močna vzgojna sila, pravi Manca Kok iz centra Logout, kjer pomagajo družinam in posameznikom, ki so na poti v digitalno odvisnost.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Za življenje
Marko Juhant, specialni pedagog, avtor številnih zelo branih in odmevnih knjig ter predavanj je bil sogovornik zadnje marčevske oddaje. Ne videvamo ga več tako pogosto v medijih in na drugih javnih nastopih, saj je svojo redno poklicno pot sklenil, z vstopom v pokoj pa se bolj posvetil družini ter številnim hobijem, ki jih ima. Bogate izkušnje na področjih vzgoje in medsebojnega sobivanja podeli le vsake toliko. Seveda pa je njegovo znanje dostopno in vedno na voljo v številnih publikacijah ter ostalih medijskih objavah.
Večer za zakonce in družine
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.