Naš gost

VEČ ...|23. 8. 2025
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

spominživljenjeMitja FerencEvropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimovprikrita grobiščaresolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji

Naš gost

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

VEČ ...|23. 8. 2025
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMitja FerencEvropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimovprikrita grobiščaresolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Komentar tedna

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 6. 2025
Prižgal je Radio Ognjišče in to mu je spremenilo življenje

25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin. 

Prižgal je Radio Ognjišče in to mu je spremenilo življenje

25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin. 

Družina in življenjestalni diakonatmisijonsko poslanstvo

Življenje išče pot

Prižgal je Radio Ognjišče in to mu je spremenilo življenje

25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin. 

VEČ ...|4. 6. 2025
Prižgal je Radio Ognjišče in to mu je spremenilo življenje

25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin. 

s. Meta Potočnik

Družina in življenjestalni diakonatmisijonsko poslanstvo

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 3. 2025
Deset slovenskih stalnih diakonov v Rimu obnovilo svoje posvečenje

V Katoliški Cerkvi v Sloveniji  deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve. 

Deset slovenskih stalnih diakonov v Rimu obnovilo svoje posvečenje

V Katoliški Cerkvi v Sloveniji  deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve. 

stalni diakonijubilej v Rimusluženje v Katoliški Cerkvi

Življenje išče pot

Deset slovenskih stalnih diakonov v Rimu obnovilo svoje posvečenje

V Katoliški Cerkvi v Sloveniji  deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve. 

VEČ ...|12. 3. 2025
Deset slovenskih stalnih diakonov v Rimu obnovilo svoje posvečenje

V Katoliški Cerkvi v Sloveniji  deluje že 47 stalnih diakonov, ki so večinoma poročeni možje. Deset od njih se je konec februarja udeležilo jubilejnega svetovnega srečanja stalnih diakonov v Rimu. Tam je bil tudi Branko Nimac, ki nam je opisal to izkušnjo in področja, kjer stalni diakoni delujejo znotraj Cerkve. 

s. Meta Potočnik

stalni diakonijubilej v Rimusluženje v Katoliški Cerkvi

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Kmetijska oddaja

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Robert Božič

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Kulturni utrinki

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Svetovalnica

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Svetovalnica

Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

VEČ ...|3. 2. 2025
Kaj ima ekologija s čiščenjem digitalnih odpadkov?

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!

Blaž Lesnik

svetovanjeekologijaokoljedigitalni odpadkioblakstrežnik

Radijska kateheza

VEČ ...|18. 1. 2025
Upanje vedno živi

Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje. 

Upanje vedno živi

Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje. 

upanjestalni diakonatSkupnost Srečanje

Radijska kateheza

Upanje vedno živi

Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje. 

VEČ ...|18. 1. 2025
Upanje vedno živi

Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje. 

s. Meta Potočnik

upanjestalni diakonatSkupnost Srečanje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|16. 9. 2025
Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec

komentardružbaodnosi

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2025
Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Je treba lisičke popariti?

Poslušalka je vprašala, če je treba lisičke pred uporabo popariti. Sestra Nikolina odgovarja, da če jih bo uporabila za juho, je dovolj, če so očiščene. Tako bodo ohranile vso aromo. Gobe očistimo že v gozdu, doma jih temeljito pregledamo in s čopičem odstranimo še kakšno iglico ... Po potrebi jih splaknemo z vodo, nikar pa gobe namakati v vodi.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|18. 9. 2025
Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Pot do Resnice, 6. del

Roman Pot do Resnice vsebuje skroj vse prelomnice v življenju človeka, v tem primeru glavne junakinje Ane. Poroka je ena takih stvari. Kako se je končalo?

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 9. 2025
Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Irena Kohont, Drafi Deutscher, Ricchi e Poveri, Joe Cocker

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini:
0:01:24_Irena Kohont - Španski Harlem  
0:04:50_Sylvie Vartan - Je Chante Encore Lamour  
0:08:12_EURYTHMICS - MIRACLE OF LOVE  
0:14:00_Janko Ropret – Ne priznam  
0:17:23_Drafi Deutscher - Marmor, Stein und Eisen bricht  
0:22:35_Roboti - Mramor, Kamen I Željezo  
0:25:51_PRIZMA - OD ENIH DO TREH  
0:28:32_RICCHI E POVERI - CANZONE D` AMORE  
0:32:48_JOE COCKER - WHEN THE NIGHT COMES 
0:37:34_PRELOM - NAD SRCEM TVOJIM SIJE SONCE  
0:42:07_ZDRAVKO ČOLIĆ - JEDNA ZIMA S KRISTINOM  
0:47:18_DEMIS ROUSSOS - LOVELY LADY OF ARCADIA 
0:51:24_ROBIN GIBB - SAVED BY THE BELL  
0:55:20_KAMELEONI - SJAJ IZGUBLJENE LJUBAVI  
0:58:48_MARTA ZORE - LE S TEBOJ  
1:02:55_Gianni Pettenati - Caldo Caldo  
1:07:57_Rani Mraz - Panonski mornar  
1:10:36_HARRY BELAFONTE - THE BANANA BOAT SONG(DAY-O)  
1:13:48_SIMON & GARFUNKEL - EL CONDOR PASA  
1:17:10_Pussycat - Mississippi  
1:22:06_Vajta - Leila  
1:26:12_PEPEL IN KRI - ENAKONOČJE  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 9. 2025
Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Če je knjiga vredna, da jo preberemo, je vredna nakupa

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Nataša Ličen

kulturadružbapogovor