Življenje išče pot

VEČ ...|8. 11. 2024
Prekinimo molk - Obrazi nasilja nad starejšimi

Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc. 

Prekinimo molk - Obrazi nasilja nad starejšimi

Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc. 

nasiljestarejšiotroci in vnuki

Življenje išče pot

Prekinimo molk - Obrazi nasilja nad starejšimi

Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc. 

VEČ ...|8. 11. 2024
Prekinimo molk - Obrazi nasilja nad starejšimi

Dotaknili smo se nasilja nad starejšimi, o katerem se dolgo sploh ni govorilo, saj gre za sivo polje neodkritega in zamolčanega nasilja. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov ali pa negovalcev, zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Ker je bil mesec oktober še posebej namenjen starejšim, smo slišali del pogovora z članico Delovne skupine za nenasilje dipl. m.s. Darinko Klemenc. 

s. Meta Potočnik

nasiljestarejšiotroci in vnuki

Nedeljski klepet

VEČ ...|3. 11. 2024
Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

starejšiMala pozornost za veliko veseljeProstorčekAna Petričsolidarnost

Nedeljski klepet

Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

VEČ ...|3. 11. 2024
Mala pozornost za veliko veselje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je Ana Petrič predstavila projekt Mala pozornost za veliko veselje, s katerim želi polepšati božične praznike 21.000 starejšim, ki bivajo v domovih in centrih za starejše. Vse nas namreč vabi k ustvarjanju voščil in prazničnih pisem, ki obogatijo tako pošiljatelje kot prejemnike. V pogovoru je predstavila izkušnje, ki so jih v projektu nabrali v preteklih letih, zaupala pa nam je tudi, s čim jo starejši navdihujejo in kje ona sama najde moč in energijo za številne projekte, ki jih pripravlja za dobrobit nas vseh.

Damijana Medved

starejšiMala pozornost za veliko veseljeProstorčekAna Petričsolidarnost

Modrost v očeh

VEČ ...|22. 10. 2024
Družabništvo za starejše

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

Družabništvo za starejše

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

starejšistarostosamljenostdružabništvoAna Višnikar

Modrost v očeh

Družabništvo za starejše

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

VEČ ...|22. 10. 2024
Družabništvo za starejše

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo se posvetili družabništvu za starejše. Kako lahko družabništvo obogati vsakdan starejših, obenem pa razbremeni njihove svojce, nam bo povedala družabnica Ana Višnikar. Ob bolezni obeh staršev je spoznala, kako zelo dragocena so skupna druženja, ob tem pa postala pozornejša in ugotovila, da v njeni okolici skoraj ni starejše osebe, ki ne bi bila na nek način osamljena, kar jo je spodbudilo k osnovanju Družabnika. V oddaji o tem, kako potekajo druženja, kaj vse skupaj počnejo in kako se tkejo odnosi med njo, starejšimi in tudi njihovimi svojci. V drugem delu oddaje pa ste lahko slišali tudi predstavitev aktualne številke revije Vzajemnost, ki jo je predstavila odgovorna urednica revije Jožica Dorniž.

Damijana Medved

starejšistarostosamljenostdružabništvoAna Višnikar

Modrost v očeh

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Modrost v očeh

Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

VEČ ...|27. 8. 2024
Koncept dobrega staranja

Naš gost je bil raziskovalec, sociolog dr. Otto Gerdina, direktor zavoda Opro, ki nam je predstavil koncept dobrega staranja in nam pojasnil tudi dojemanje starosti skozi zgodovino. Marsikaj lahko storimo sami, a marsikaj bi morali urediti tudi sistemsko, da se bomo lahko „dobro starali“. V drugem delu oddaje pa še pogovor z urednico revije Vzajemnost Jožico Dorniž, ki nam je predstavila poletno številko revije in obenem razkrila tudi nekaj vsebin septembrske.

Damijana Medved

gerotranscedencastarostdostopnoststarejšidolgoživost

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 7. 2024
Rešitve za preprečevanje skritih oblik nasilja odraslih otrok nad starejšimi

Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.

Rešitve za preprečevanje skritih oblik nasilja odraslih otrok nad starejšimi

Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.

prekinimo nasiljestarejšiodrasli otroci

Življenje išče pot

Rešitve za preprečevanje skritih oblik nasilja odraslih otrok nad starejšimi

Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.

VEČ ...|31. 7. 2024
Rešitve za preprečevanje skritih oblik nasilja odraslih otrok nad starejšimi

Nasilje odraslih otrok nad starši je med nami še vedno precej tabu tema, saj so oblike večkrat skrite. Poleg tega jih sami starejši večkrat ne prepoznajo ali pa si nočejo priznati, da je v tem odnosu nekaj zelo narobe. Ker nikdar ni prepozno za spremembe, smo tudi v tem prispevku prisluhnili dr. Moniki Klun, ki je asistentka na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pojasnila je, kakšne so oblike tega nasilja in kaj lahko storijo žrtve, da se ga rešijo oz. kaj lahko storijo njihovi bližnji.

s. Meta Potočnik

prekinimo nasiljestarejšiodrasli otroci

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2024
O zdravju starejših

Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

O zdravju starejših

Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

svetovanjezdravjestarejšidemencastarost

Svetovalnica

O zdravju starejših

Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

VEČ ...|15. 7. 2024
O zdravju starejših

Tokrat smo spregovorili o skrbi za zdravje starejših. Z nami je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjestarejšidemencastarost

Nedeljski klepet

VEČ ...|2. 6. 2024
Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

demencastarejšipreventivaSpominčicaŠtefanija Lukič Zlobec

Nedeljski klepet

Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

VEČ ...|2. 6. 2024
Kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco

Gostja junijske oddaje je bila Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija. Tema pogovora pa, kaj lahko sami storimo za to, da ne zbolimo za demenco oziroma, da bolezen vsaj zamaknemo. V resnici namreč nismo povsem nemočni; marsikaj je v naši moči. Redna fizična aktivnost, zdrava prehrana, kakovosten spanec, družabno življenje, ustvarjalnost in umska vadba so preventivne dejavnosti, ki so nam pri tem lahko v veliko pomoč.

Damijana Medved

demencastarejšipreventivaSpominčicaŠtefanija Lukič Zlobec

Za življenje

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Za življenje

Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

VEČ ...|1. 6. 2024
Zakaj ne znamo bolje poskrbeti za bližnje?

Tokrat smo se v oddaji dotaknili vprašanj, ki se odpirajo ob zaključevanju šolskega leta, osamljenosti in nasilja nad starejšimi. Naš gost je bil frančiškan in klinični terapevt p. dr. Christian Gostečnik, ki je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev

Blaž Lesnik

vzgojaduhovnostodnosišolanasiljestarejšiosamljenost

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|3. 12. 2024
Kdo, mi?

Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Kdo, mi?

Slavnega organista so prosili, da bi imel koncert na ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2024
Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

smiselsvobodaodgovornost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|2. 12. 2024
Dr. Janez Juhant in Janez Remškar

Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu,  ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način. 

Dr. Janez Juhant in Janez Remškar

Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu,  ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način. 

Tanja Dominko

politika

Naš pogled

VEČ ...|3. 12. 2024
Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec: Kuge, lakote in vojske ...

Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.

Marjana Debevec

komentarvojnamirAlepUkrajina

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 12. 2024
Biovarnost, podkast Rast, Lobergarjevi dnevi in o učinkoviti prireji mleka

Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST. 

Biovarnost, podkast Rast, Lobergarjevi dnevi in o učinkoviti prireji mleka

Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 12. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 12. 2024
Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Posvet slovenskih društev v Nemčiji

V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Sol in luč

VEČ ...|3. 12. 2024
Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Reševanje krize smisla sodobnega človeka

»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

smiselsvobodaodgovornost

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 12. 2024
Ta veseli dan slovenske kulture

3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.

Ta veseli dan slovenske kulture

3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.

Jože Bartolj

kulturata veseli dan slovenske kulture