Informativni prispevki

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Informativni prispevki

Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

VEČ ...|16. 2. 2024
Dr. Aleš Maver in dr. Andrej Fink o smrti Alekseja Navalnega

V zaporniški koloniji na skrajnem severu Rusije je danes umrl eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, Aleksej Navalni. V zaporu je prestajal 19-letno kazen. Ruske oblasti so ga zaprle leta 2021, potem ko se je vrnil v Rusijo z zdravljenja v Nemčiji zaradi zastrupitve. Za komentar smo poklicali profesorja dr. Andreja Finka in profesorja dr. Aleša Mavra

Alen Salihović

infopogovorrusijaavtoritaren režimpolitikakomentarpolitikaUkrajinaaleksej navalni

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

VEČ ...|18. 5. 2023
Hanzi Mikl: Mi vam bomo radi prodajali hrano...

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Robert Božič

naravakmetijstvorežimihranasamoskrbaHanzi Mikl

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

VEČ ...|4. 5. 2023
Kmet Anton Uršič iz Iške loke: »Ne bomo se dali!«

»Na teh površinah, kjer mi zdaj pridelujemo seno, naj bi uvedli to pozno košnjo, košnjo po 1. avgustu, kar je za nas nesprejemljivo … Seno, ki je pokošeno do Kresa, še ima neko vrednost, potem pa je to slama, potem je to stelja … Na naši kmetiji to pomeni zmanjšanje črede na 10 živali. Zdaj imamo 30 krav, potem bi jih imeli le še 10,« pravi Uršič.

Robert Božič

naravabarjenatura 2000režim

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

VEČ ...|12. 4. 2023
Zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP?

Potem ko je po vseslovenskem opozorilnem protestu kmetov njihove predstavnike sprejel predsednik vlade dr. Robert Golob, sta bili oblikovani dve delovni skupini za reševanje zapletov z ukrepi SKP in uvajanjem režima Natura 2000. Pred jutrišnjim prvim sestankom predsednik KGZS Roman Žveglič opozarja, da še vedno ni jasno, zakaj obstajata dve verziji Strateškega načrta SKP. Tista, ki je bila usklajevana z nevladnimi organizacijami in tista, ki je bila kasneje v Bruslju potrjena s strani Evropske komisije…

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

VEČ ...|11. 4. 2023
Roman Žveglič: Iz Slovenije so špecali lastno državo in pri tem navajali netočne podatke

Ta teden naj bi se prvič sestali dve delovni skupini, za oblikovanje katerih je bilo dogovorjeno na srečanju med predstavniki kmetov, resornima ministroma in predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Ena skupina naj bi se ukvarjala z vprašanjem nujnih sprememb Strateškega načrta SKP druga pa glede nesprejemljivega uvajanja režima Natura 2000 v nekaterih predelih Slovenije. Predsednik KGZS Roman Žveglič pa ob tem opozarja, da si Evropska komisija t.i. travniškega opomina ni sama izmislila....

Robert Božič

kmetijstvoNatura 2000režimtožarjenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Kmetijska oddaja

Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

VEČ ...|10. 4. 2023
Kmetje odločno proti diktatni uvedbi režimov Nature 2000 in slojev OOTT na njivskih površinah

V prvem delu tedenske kmetijske oddaje smo se ustavili ob nestrinjanju kmetov z uvedbo Natura 2000 režimov in izjemne razširitve območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Mag. Jože Mohar pa je v drugem delu svetoval glede setve in saditve poljščin v tej mrzli pomladi.

Robert Božič

kmetijstvonatura 2000režimOOTT

Pogovor o

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Pogovor o

Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

VEČ ...|25. 8. 2021
Navidezna sprava – ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov

Tokrat pozornost posvečamo vprašanju sprave z avtoritarnimi režimi, ki je, ko gre za komunizem, pogosto lažna. O tem so spregovorili sodelujoči na mednarodni konferenci Navidezna sprava: Tranzicijski procesi v srednji in vzhodni Evropi v primerjalni perspektivi, ki jo je gostil državni svet. Poudarek je bil na odnosu do komunizma, saj sta fašizem in social nacionalizem s koncem druge svetovne vojne propadla, komunistična ideologija pa še danes obvladuje del sveta.

Radio Ognjišče

politikaFašizemnacizemkomunizemdan spomina na žrtve totalitarnih režimovspravaAlojz KovšcaJanez JanšaPeter JambrekJernej Letnar ČerničTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Pogovor o

VEČ ...|13. 8. 2025
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič

V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|17. 8. 2025
Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Dvajset let akcije Za srce Afrike

Ob dvajsetletnici akcije Za srce Afrike, sta se darovalcem in Slovenski Karitas zahvalili misijonarki sestri Vesna Hiti in Bogdana Kavčič. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonBurundi. s. Vesna Hitis. Bogdana Kavčič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 8. 2025
Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

Marijina svetišča, god sv. Klare v Nazarjah

Tokratna oddaja Utrip Cerkve v Sloveniji je bila med drugim odmev petkovega praznika. Približal nam ga je dober poznavalec Marijinih svetišč, duhovnik Franci Petrič, ki pravi, da so to energetska točka slovenskega krščanstva. V drugem prispevku o praznovanju godu sv. Klare pa smo med drugim slišali tudi čestitke opatinji v samostanu v Nazarjah s. Katarini, ki je pred 50 leti izrekla večne zaobljube pri sestrah klarisah v Zagrebu.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|17. 8. 2025
Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Širjenje modrikastega jezika, kaj se dogaja s krompirjem, Agra

Govorili smo o hitrem širjenju bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar je pojasnil, kaj se letos dogaja s krompirjem, povabili pa smo tudi na nedeljsko dogajanje na sejmu Agra.

Robert Božič

kmetijstvonaravamodrikasti jezikkrompir