V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
V avgustovski oddaji Vstani in hodi smo pozornost usmerili v literarno dejavnost invalidnih oseb in ob tem pobliže spoznali Magdo Kastelic Hočevar, ki se bori s Parkinsonovo boleznijo. Kljub vsem težavam in izzivom, ki jih bolezen prinaša, gospa Magda, sicer po poklicu učiteljica, še vedno živi zelo dejavno in ustvarjalno. V oddaji smo razkrili le delček njenih veselj; spoznali njeno literarno udejstvovanje in iz ene od njenih pesniških zbirk: Sonce in sence tudi slišali nekaj pesmi.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Pogovarjali smo se o kroničnem nevrološkem obolenju, ki je v svetu tudi najhitreje rastoče po številu obolelih. V Sloveniji se zaradi Parkinsonove bolezni zdravi skoraj 11.000 ljudi. Kako sprejeti to bolezen in potem čimbolj kakovostno živeti z njo? Kako je z rehabilitacijo in povezovanjem bolnikov med seboj? Na ta vprašanja je odgovarjal član Društva Trepetlika Jože Šprohar.
Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.
Parkinsonova bolezen zareže v celotno družino in okolico bolnika, saj je potrebno precej razumevanja ta bolezni kot tudi sprememb, ki se v bolniku dogajajo ter vplivajo na njegove številne sposobnosti. Najtežje je, če se bolezen pojavi v zgodnjem mlajšem obdobju pravi medicinska sestra na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana Lidija Ocepek.
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
Parkinsonovo bolezen imenujemo tudi bolezen tisočerih obrazov, saj posameznike prizadene tako različno in svojstveno, da optimalno ali enotno zdravljenje ne obstaja. Ob pravočasnem in ustreznem zdravljenju se nekaterim bolnikom stanje lahko izboljša do te mere, da sami ali z občasno pomočjo skrbnika zmorejo vsakodnevna opravila. Danes bomo slišali nekaj izsekov iz predstavitve te bolezni, ki so jo ob Dnevu Parkinsonove bolezni 11. aprila pripravili v Društvu Trepetlika in nevrologinja dr. Nina Križnar Zupančič o zunanjih simptomih.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Svetovno znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti se ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.
V oddaji Naš gost je bil z nami dr. Avguštin Mencinger. Bil je poslanec prvega sklica slovenskega parlamenta. Kot zdravnik, tudi v klubih in reprezentancah, je bil udeleženec treh olimpijskih iger. Deluje na športnem, kulturnem in turističnem področju. Bil je župnijski ključar v Radovljici, je malteški vitez in prejemnik različnih priznanj. Spoznajte častnega občana, ki je tudi izvrsten pripovedovalec zgodb in zanimivih doživetij z res različnih področij.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica je spregovorila o peki kruha, predstavila nekaj rednih rubrik v Mavrici, obiskala prijatelja in se poslovila od prijateljice. Res. Z Juretom je bila še zadnjič v oddaji urednica Mavrice Melita Košir, ki odhaja na novo delovno mesto. Zahvalili smo se ji za petnajstletno zvestobo, vse modrosti, dobro voljo in vsebine, ki jih je prinašala nam in poslušalcem. Mavrica ostaja, Melita odhaja na nove poti.