Radijski misijon 2022

VEČ ...|5. 4. 2022
Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

duhovnostodnosimisijonigor bahovecmeta potočnikmatej cepinzgodovina cerkveosmisliti zgovodvinodružbapapežodnosi

Radijski misijon 2022

Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

VEČ ...|5. 4. 2022
Osmisliti Cerkev preteklosti

V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijonigor bahovecmeta potočnikmatej cepinzgodovina cerkveosmisliti zgovodvinodružbapapežodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|4. 12. 2023
Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Horvat, dr. Gregorčič, dr. Lukšič in Merše o medijski krajini v Sloveniji

Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo je v sodelovanju s Slovensko matico novembra pripravila okroglo mizo z naslovom »Mediji danes«. Na njej so o pomenu medijev, političnih vplivih na njih in tudi njihovem vplivu na družbo spregovorili profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Igor Lukšič, nekdanji predsednik programskega sveta RTVS in profesor dr. Peter Gregorčič, direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat in novinar Domovine Peter Merše. Delu te okrogle mize ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.

Alen Salihović

politikasvpminfopolitikamedijipogovorprebudimo slovenijo

Naš gost

VEČ ...|2. 12. 2023
Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Naša gostja avtorica lutk, akademska slikarka in profesorica Agata Freyer

Naša gostjo je bila avtorica lutk, scenografka, kostumografka in akademska slikarka Agata Freyer, letošnja dobitnica Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti v Sloveniji. V pogovoru smo izvedeli, da prihaja iz znane družine, ki je imela na Kongresnem trgu Lectarijo, najbolj znano trgovino umetnostne obrti v Ljubljani. Zanjo je mojster Plečnik izdelal načrte notranje opreme. Agata Freyer je že od malih nog vedela, da se želi ukvarjati z umetnostjo. Po končani Akademiji za likovno umetnost je ustvarila scene, lutke in kostume za več kot 40 predstav slovenskih in tujih lutkovnih gledališč. Bila je tudi soustanoviteljica Freyer teatra, ki je po osamosvojitvi združil več svobodnih lutkovnih ustvarjalcev in ponudil nekatere izjemne predstave, denimo Trnuljčico (1992), Tobija (1996) in Osla nazarenskega (1996). Sicer je bila Agata Feyer tudi predana profesorica umetnostne zgodovine na Srednji trgovski šoli, smer aranžerski tehnik.

Jože Bartolj

spominživljenjeAgata FreyerLectarijalutkeEdi Majaron

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|5. 12. 2023
Miklavžev angel

Si edini angel, ki sem ga do sedaj tudi zares videl …

Miklavžev angel

Si edini angel, ki sem ga do sedaj tudi zares videl …

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|31. 5. 2023
Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Stvari

V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbaGrozdeDragica Šteh

Sol in luč

VEČ ...|5. 12. 2023
Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Biti dar drug drugemu.

Na “Miklavžev večer” smo za oddajo poiskali misli različnih avtorjev, ki govorijo o tistem daru, o katerem tako lepo pravi misel, Biti dar drug drugemu. Vsaka na svoj način opisijejo smisel našega bivanja, namreč, da smo iskreno s sočlovekom, mu prisluhnemo in ga imamo radi.

Tadej Sadar

odnosidružbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 12. 2023
Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Srečko Maček ob 30-letnici Ljubiteljskega gledališča (Teharje) Petra Simonitija

Jože Bartolj

kulturagledališčeSrečko MačekLjubiteljsko gledališče Petra SimonitijaGledališče Teharje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 12. 2023
Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar: Ptičje mleko in molža vrabcev

Ravno med molžo krav vstopi v naš hlev približno 10 let star fantič iz mesta. Začudeno pogleda, kaj se dogaja, potem pa zgroženo pripomni: »Kaj vi pijete mleko od teh usranih krav?« Brat, ki je z močnimi rokami stiskal kravje seske, da je se je mleko v golidi kar penilo, je odgovoril: »Kaj vi pijete ptičje mleko? Ali vrabce molzete?« Dečko se je tiho izmuznil iz hleva in verjetno je tuhtal, kakšno je ptičje mleko in kako se molze vrabce. Mestni otrok pa tudi odrasli človek, ki nikoli ni vstopil v hlev, morda ne ve, kako se iz krav pridobi mleko, pa ga to tudi ne zanima. Ko tu in tam hodi po deželi in naleti na kmeta, ki kida gnoj, in mu ta neprijetno zasmrdi, je njegov predsodek zapečen za vse življenje. Kmet je samo še psovka, ko pa hoče o tem še kaj reči, bo zaničljivo pripomnil: “Ti ruralci …”

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si.

Jože Mlakar

komentar

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 12. 2023
Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

Mama išče v porodnišnici ukradenega otroka

V t. i. trgovini z dojenčki, ki se je predvsem v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja dogajala na območju Jugoslavije, naj bi bilo prodanih več kot 20 tisoč dojenčkov. Ena od teh mam, Nevenka Ivanušec, se je obrnila tudi na nas, da bi povedala svojo zgodbo. V ljubljanski porodnišnici je rodila dečka 11. maja 1979, naslednji dan je odšla domov in otroka ni več nikdar videla ne mrtvega ne živega.

s. Meta Potočnik

ukradeni dojenčkiSimona Šeremet Kalanjmolk institucij

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 12. 2023
Jutri 18. sadjarski posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 18. sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Med drugim bo govora o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa in tudi zatiranju krvave uši ter uporabe giberelinske kisline v nasadih jabolk.

Jutri 18. sadjarski posvet

V okviru letošnjih Lombergarjevih dnevov Kmetijsko gozdarski zavod Maribor jutri vabi na 18. sadjarski posvet z mednarodno udeležbo. Med drugim bo govora o pripravkih za blažitev termičnega in svetlobnega stresa in tudi zatiranju krvave uši ter uporabe giberelinske kisline v nasadih jabolk.

Robert Božič

naravakmetijstvolombergarjevi dnevi